Vse kaže na še eno preložitev brexita
Britanci so se junija 2016 na referendumu odločili za izstop Združenega kraljestva iz EU. Britanska vlada je nato 29. marca 2017 sprožila 50. člen pogodbe EU o izstopu članice iz unije, ki predvideva dve leti za izvedbo izstopa. Predvideva tudi, da je mogoče to dveletno obdobje ob soglasju vseh strani podaljšati.
EU in britanska vlada sta se v tem obdobju v napornih pogajanjih dogovorili o izstopnem sporazumu, ki ureja pravice državljanov, finančno poravnavo, mejo na irskem otoku in prehodno obdobje, ter o politični izjavi o prihodnjih odnosih. Britanski parlament je izstopni sporazum trikrat zavrnil, v številnih drugih glasovanjih pa ni uspel zbrati večine za nobeno alternativno rešitev.
Ker tako v sedemindvajseterici kot na britanski strani še vedno prevladuje prepričanje, da se je treba izogniti brexitu brez dogovora, je vrh unije pred tremi tedni dosegel dogovor o dveh scenarijih preložitve brexita. V primeru potrditve ločitvenega sporazuma do 29. marca bi se ta preložil do 22. maja. Brez potrditve ločitvenega sporazuma pa so ga preložili do 12. aprila.
Nekaj dni pred iztekom tega drugega roka za brexit vse kaže na vnovično preložitev. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je pred dnevi dejal, da se lahko v primeru potrditve ločitvenega sporazuma do 12. aprila brexit preloži do 22. maja. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je po neuradnih navedbah predlagal enoletno “prožno” preložitev.
Vse verjetnejša daljša preložitev brexita
“Najhuje je to, da stalno stojimo tik pred prepadom, z daljšo preložitvijo bi zagotovili vsaj nekaj gotovosti,” izziv ponazarjajo viri v Bruslju. Ob tem je sicer slišati številna svarila, da vsakršna preložitev na čas po evropskih volitvah prinaša resna tveganja, a kljub temu se zdi trenutno daljša preložitev vse verjetnejša.
Britanska premierka Theresa May je v pismu Tusku pred vrhom znova pozvala k preložitvi brexita do 30. junija, kar so v uniji sicer enkrat že zavrnili. Nova je utemeljitev, da poskuša sedaj poiskati čezstrankarsko rešitev s pogovori z vodjo opozicijskih laburistov Jeremyjem Corbynom in širše, ki bi zagotovila potrditev ločitvenega sporazuma brez njegovega odpiranja.
Bistvena novost v njenem pismu pa je, da sprejema stališče unije, da mora Britanija, če bo 23. maja še članica unije, izvesti evropske volitve. Britanska vlada je začela priprave na izvedbo volitev. Cilj je sicer izstop pred 23. majem in odpoved evropskih volitev, vendar bodo nadaljevali odgovorne priprave na izvedbo evropskih volitev za primer, da to ne bo mogoče, piše Mayeva.
Kljub številnim kritikam predloga Mayeve za preložitev do 30. junija ta po navedbah nekaterih virov pri EU ni neskladen s Tuskovim predlogom za prožno enoletno preložitev, ki dopušča možnost, da Britanija izstopi tudi prej. Mayeva da naj bi s predlogom za krajšo preložitev zlasti potrdila odločnost, da namerava zagotoviti ratifikacijo ločitvenega sporazuma, ne zgolj kupovati čas.
Izvedba evropskih volitev v Združenem kraljestvu je za sedemindvajseterico nujen pogoj za daljšo preložitev brexita. Ni pa edini. Opredelitev pogojev bo po neuradnih napovedih tudi najtežja naloga na zasedanju v sredo, saj članice glede prelaganja brexita niso enotne. Vsekakor niti daljša preložitev naj ne bi bila predolga, omenja se možnost preložitve za devet mesecev ali za eno leto.
Ena od najtrših pogajalk o daljši preložitvi brexita bo po pričakovanjih Francija, kjer se bojijo, da bi skrajna desničarka Marine Le Pen prelaganje brexita v volilni kampanji izkoristila za očitke v duhu, da je EU zapor. Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi tako v razpravi o daljši preložitvi vztrajal pri zelo strogih pogojih in izjemno dobri utemeljitvi.
Omenja se možnost, da bi za zagotovitev nemotenega delovanja institucij EU od Britanije v primeru daljše preložitve brexita zahtevali zavezo o lojalnem sodelovanju v uniji, ki bi zagotovila, da ne bi ovirala ali blokirala odločitev, pomembnih za sedemindvajseterico, na primer o večletnem proračunu ali visokih položajih v institucijah EU.
Senca brexita brez dogovora
Tusk je po koncu marčevskega vrha omenjal štiri scenarije. Poleg daljše preložitve še potrditev ločitvenega sporazuma ob krajši preložitvi, brexit brez dogovora in preklic sprožitve 50. člena, ki določa postopek za izstop članice iz unije. Tudi preostali trije so seveda še mogoči, sploh brexit brez dogovora.
V Bruslju po vsaki zavrnitvi ločitvenega sporazuma posvarijo, da je ta vse verjetnejši. A za zdaj ena najvplivnejših igralk v EU Nemčija vztraja, da je treba storiti vse za preprečitev neurejenega brexita. To je tudi edini cilj, za katerega obstaja večina v britanskem parlamentu.
V Evropski komisiji so sicer v petek v odzivu na paleto ugibanj opozorili, da bodo odločili voditelji članic unije, ki se sestanejo v sredo ob 18. uri. Na vrhu, ki se ga bo udeležil tudi slovenski premier Marjan Šarec, naj bi tako kot marca na začetku sodelovala tudi Mayeva.
