Počivalšek je spomnil, da je bila problematika letalskih povezav Slovenije s svetom pereča že pred koronsko krizo. Še bolj izrazito se je pokazala v času po prekinitvi zaradi pandemije covida-19, saj se povezave Letališča Jožeta Pučnika z evropskimi destinacijami obnavljajo le postopoma.

Gospodarski minister je povedal, da v tem trenutku vlada opravlja pogovore z nekaj letalskimi prevozniki o tem, kakšne so možnosti, da se bodo odločili za letenje na Brnik. “Sem optimist in verjamem, da bomo našli rešitev, ki bo Slovenijo bolje povezala s svetom tudi preko letalskega prometa, znotraj tega pa verjamem, da bomo našli ustrezno in znotraj EU dovoljeno rešitev za spodbujanje takih povezav,” je ocenil Počivalšek.

Na vprašanje, ali je v igri tudi državna podpora letalskim prevoznikom, je odgovoril, da so prvi korak pogovori z vsaj nekaj prevozniki. “Odločili se bomo za tisto možnost, ki bo v največji meri povezala Ljubljano z nam z gospodarskega vidika pomembnimi destinacijami,” je napovedal minister in omenil Bruselj, Frankfurt in Zürich.

Na ljubljansko letališče so se po prekinitvi potniškega prometa zaradi pandemije covida-19 že vrnili Air Serbia, ki je Ljubljano spet povezal z Beogradom, Montenegro Airlines, ki leti v Podgorico, nemška Lufthansa z letom v Frankfurt, madžarski nizkocenovnik Wizzair z letom v belgijski Charleroi in nizozemski nizkocenovni prevoznik Transavia z letom v Amsterdam.

V sredo je napovedana še vrnitev Air Francea, ki bo letel v Pariz, 29. junija pa naj bi se vrnil še Brussels Airlines z leti v Bruselj.

Nato bodo po napovedih sledili še drugi prevozniki, v kratkem bo spet stekel tudi čarterski promet. Za zdaj sicer prevozniki povezave obnavljajo v omejenem obsegu, dodajali naj bi jih glede na nadaljnji potek dogodkov.

Za obnovo letov preostalih prevoznikov iz skupine Lufthansa, torej Swissovega leta v Zürich in Lufthansinega v München, v Fraportu Slovenija, ki upravlja z ljubljanskim letališčem, prejšnji teden še niso mogli dati zanesljive informacije, ker je vnovičen zagon odvisen od povpraševanja in umirjanja razmer v povezavi s covidom-19.

Fraport Slovenija je sicer gospodarskemu ministrstvu, kot je pred dnevi poročal časnik Delo, poslal predlog za spodbude prevoznikom za letenje na brniško letališče. Poslovodni direktor družbe Zmago Skobir je medtem v pogovoru za časnik Večer poudaril, da je boj letališč v regiji za prevoznike vse bolj konkurenčen in agresiven. Dejal je, da imamo trenutno v Sloveniji več omejitev kot druge države in letališča, kar močno ovira hitrejši prihod letalskih prevoznikov in s tem dotok letalskih gostov v Slovenijo.

Več posameznikov po informacijah Dela še vedno razmišlja tudi o oblikovanju novega slovenskega letalskega prevoznika. Pred dnevi so npr. predstavniki brniške družbe Solinair, ki se ukvarja s prevozi tovora in vzdrževanjem letal, na sestanku na ministrstvu za infrastrukturo predlagali rešitvi glede ustanovitve slovenskega letalskega prevoznika za prevoz potnikov. Prva možnost je delovanje v okviru že obstoječega podjetja, druga možnost pa je, da ustanovijo novo podjetje za ta namen.

Kot možna rešitev za večjo letalsko povezljivost Slovenije se ponuja tudi hrvaški nacionalni prevoznik Croatia Airlines. Ta bi na Brniku po pisanju Dela vzpostavil bazo za letalo ali dve. Prevoznik, ki se sicer zaradi koronske krize spopada s težavnim finančnim položajem in prosi za državno pomoč, naj bi ta teden tako vladi poslal ponudbo, saj za letenje pričakuje državno spodbudo. V Fraportu Slovenija so po navedbah Dela izrazili interes, da bi hrvaška družba Ljubljano povezala z Dunajem, Skopjem, Prago in Koebenhavnom.

Na Brniku medtem potekajo tudi zadnja posvetovanja med upravo Fraporta Slovenija in sindikati glede napovedanih odpuščanj zaradi posledic koronske krize oz. močno zmanjšanega prometa. V Fraportu Slovenija so za STA danes pojasnili, da še potekajo pogovori z zaposlenimi, ki bi utegnili sporazumno iti. V skladu z načrti naj bi v tednu od 6. do 10. julija prišli do končnega obsega odpuščanj. Omenjalo se je sicer številko 120, kar bi pomenilo okoli četrtino zaposlenih.

S programom presežnih delavcev bodo nato v vodstvu družbe seznanili sindikate in svet delavcev, nato bodo sledile odpovedi. Sindikati medtem upravo pozivajo, naj počaka do konca leta, ko bo jasno, kakšne bodo razmere glede letalskih povezav, vmes pa naj se pri zagotavljanju normalnega tekočega poslovanja zanese na akumulirane dobičke iz minulih let.