Stene v kleti druge največje ptujske šole, kjer sta kuhinja in jedilnica, so vlažne, zato oplesk nenehno odstopa. “Barvamo na tri mesece, za čopiče ob koncih tedna poprimejo kar zaposleni, že večkrat sem se jim pridružil tudi sam. Stopnišče in kletne prostore smo delno oblepili s ploščicami, ki pa prav tako že odstopajo. V pritličju smo na stene dali omet, a je vlaga sedaj vidna višje na zidu,” o tem, kako so že leta prepuščeni lastni iznajdljivosti in začasnim rešitvam, pripoveduje ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik. Razkazuje kletne prostore, ki po njegovih besedah le še s težavo ustrezajo predpisom. Pol stavbe je priključene na kanalizacijo, odplake iz druge polovice se še danes stekajo v greznico. “In ko je slabo vreme, se vonjave iz greznice širijo po prvem nadstropju.” Kuhar ne more stati vzravnano V kuhinji je največja težava nizek strop, zaradi katerega kuhar ne more stati vzravnano pod napo ob štedilniku. V teh razmerah osebje pripravlja okoli 400 malic za šolarje in zaposlene ter skoraj 300 kosil. Ko kuhajo hkrati več jedi, sploh ni opaziti, da imajo prezračevalni sistem. Iz nekega drugega časa je tudi jedilnica, urejena v majhnem kletnem prostoru ob kuhinji, ki so jo v devetdesetih letih razširili še na sosednjo tehnično učilnico in majhen povezovalni hodnik med njima. Šolska kuhinja in jedilnica čakata na prenovo že več kot 20 let. “Lokalna skupnost je sicer zagotavljala svoj delež, na strani države pa smo vedno znova izpadli,” pravi Širovnik. Od leta 1999, ko je bila dograjena mansarda, v Mladiko ni več vlagal nihče. Za gradnjo jedilnice takrat denarja ni bilo, tudi leta 2008, ko so imeli izdelane že vse načrte, se na koncu ni zgodilo nič. Res pa je, da je občina poskrbela za sodobno opremo v kuhinji, doda Širovnik. Hojka BerličKuhar s kapo ne more stopiti pod napo.”> Hojka Berlič Kuhar s kapo ne more stopiti pod napo. Najprej jedilnica, nato še kuhinja, dvorana Kot pravijo na ptujski občini, naj bi se prepotrebni dozidava in obnova Mladike
