V Olimpijskem komiteju Slovenije so se odločili, da bodo odločitev o zastavonoši prvič delno prepustili javnosti in nosilca oziroma nosilko izbrali z javnim glasovanjem.

Uporabniki Facebook strani Vala 202 so v finalnem delu izbora največ glasov namenili Vesni Fabjan, ki je po neuradnih podatkih prejela 404 glasove, hokejist Mitji Robarju pa so namenili 398 glasov. Izbor je potekalo pred predstavitvijo olimpijcev drevi v Ljubljani.

Izbor zastavonoše je v zadnjih dneh dvignilo precej medijskega prahu. OKS je na predlog panožnih zvez najprej nominiralo tri kandidate. A je biatlonec Jakov Fak, ki je še pred prestopom v slovensko reprezentanco na olimpijskih igrah leta 2010 v Vancouvru bil zastavonoša hrvaške zastave na odprtju iger, od kandidature odstopil zaradi žaljivih in negativnih komentarjev, ki so se pojavili v zvezi z njegovo kandidaturo na spletnih forumih.

Po osamosvojitvi Slovenije je bil prvi nosilec slovenske zastave ob odprtju zimskih olimpijskih iger takrat smučarski skakalec zdaj direktor Smučarske zveze Slovenije Franci Petek, ki bo letos v Južni Koreji v vlogi vodje slovenske olimpijske reprezentance. V Lillehammerju leta 1994 je zastavo nosil alpski smučar Jure Košir, leta 1998 v Naganu je ta čast znova pripadla smučarskemu skakalcu, zastavonoša je bil Primož Peterka, ki bo v Južni Koreji v vlogi pomočnika glavnega trenerja ženske skakalne reprezentance.

Deskar v alpskih paralelnih disciplinah Dejan Košir je bil zastavonoša leta 2002 na odprtju iger v Salt Lake Cityju, prva ženska nosilka slovenske zastave je bila leta 2006 na odprtju iger v Torinu biatlonka Tadeja Brankovič. V Vancouvru leta 2010 je zastavo prav tako nosila športnica, najuspešnejša alpska smučarka in zimska olimpijka Tina Maze. V Sočiju leta Soči pa je kot prvemu hokejistu ta čast pripadla Tomažu Razingarju.

“Vsekakor pomeni čast, ponos, kot nosilec zastave predstavljaš svojo državo. Že tako je otvoritvena slovesnost sama po sebi velik dogodek za športnika, če si pa med nosilci zastave, ki jih ni veliko, je pa to še posebno doživetje in čast,” je čast, ki jo nošnja zastave pomeni za športnika, opisal Jure Košir.

Nekdaj uspešni alpski smučar se je odzval tudi na dogajanje v ozadju izbora zastavonoše: “Žal mi je, da je bil Jakov deležen takšnega sovražnega govora. Upal sem, da smo Slovenci že presegli te zadeve, kot kaže jih nismo. Ob tem mi pride na misel ena primerjava. Polovica članov francoske nogometne reprezentance se ni rodila v Franciji, pa so še vedno vsi Francozi veselo navijali za njih, ko so bili svetovni prvaki.”

“Jakov je res en tak vzor športnika, toliko je naredil za Slovenijo, da je krivično, da se je vse to zlilo na njega. Razumem ga, zakaj se je odpovedal nošenju zastave oziroma kandidaturi in upam samo, da ga ni to preveč zmotilo. Ravno tako je dogajanje povzročilo slab občutek pri ostalih dveh kandidatih, saj nista bila sama kriva, kaj se je zgodilo,” ocenjuje Košir.

“Pri vseh teh negativnih komentarjih gre za povsem neprimerno ‘kulturo’. Večinoma gre za komentarje ljudi, ki so si olimpijske igre še po televiziji redko ogledali. Ne gre za športnike. Mi je žal, da je do tega prišlo. Čim manj vključevanja takšnih faktorjev v šport in vse, kar je povezano s športom, ker je neprimerno,” je še dodal.