Razmere na koroškem trgu dela so letos v primerjavi z obdobjem izpred petih let, ko so se na trgu v visokem prilivu brezposelnih in občutnem zvišanju registrirane brezposelnosti odrazile posledice večjih stečajev, zlasti največjega, Preventovega, neprimerljivo boljše. Kot kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje, so razlike med obdobjema več kot očitne. V začetku leta 2011 je bilo v regiji 4715 brezposelnih in je bila s tem stopnja registrirane brezposelnosti kar 14,9-odstotna, v upravni enoti Radlje je celo presegala 17 odstotkov, pogled na statistiko o brezposelnih danes pa je bistveno bolj pomirjujoč. Po julijskih podatkih je bilo v koroški regiji 2950 brezposelnih (v začetku leta pa 3229), kar pomeni, da je bila registrirana stopnja brezposelnosti 10,5-odstotna. Najnižja stopnja brezposelnosti je po teh podatkih v Uradu za delo Ravne (9,4-odstotna), sledijo uradi za delo Slovenj Gradec (10,4-odstotna), Radlje ob Dravi (11,6) in Dravograd (11,9-odstotna). Regijska stopnja brezposelnosti je bila tako nižja od republiške, ki je po primerljivih podatkih 11,1-odstotna. V kritičnem obdobju, ko je registrirana stopnja brezposelnosti presegala 17 odstotkov, je bilo radeljsko območje (občine Radlje ob Dravi, Podvelka in Ribnica na Pohorju) priključeno mariborskemu problemskemu območju in s tem ukrepom za izboljšanje konkurenčnosti. Eden od programov, ki je pozitivno vplival na zaposlovanje, je bil program Podjetno v svet podjetništva posebej za problemsko območje, čeprav so bili ukrepi v širšem smislu podvrženi predvsem kritiki. Strukturno neskladje nepremostljiva stalnica Čeprav je zaznati pozitivna odstopanja v številčnem smislu, pa se nekatere težave na trgu dela vendarle še vedno vlečejo iz preteklosti. Kot pojasnjuje Jasmina Uršič, vodja koroških uradov za delo pri službi Zavoda RS za zaposlovanje Velenje, se z vidika strukturnega neskladja, neujemanja ponudbe s povpraševanjem na trgu dela, že nekaj let ni dosti spremenilo. "Še zmeraj so potrebe po vseh vrstah kovin