Drugi val epidemije covida-19 bo očitno bistveno hujši od prvega. Medtem ko so v prvem valu – od prve potrjene okužbe 4. marca do konca uradno razglašene epidemije 30. maja – potrdili skupaj manj kot 1500 okužb, dnevni prirast novih okužb pa je bil največ 61, so se številke, predvsem pa trenutno naraščanje potrjenih novih primerov okužb, v drugem valu bistveno spremenile.
Skupno število odkritih okužb (s prvim valom vred) je preseglo 10.000, danes je bil zabeležen največji dnevni prirast, 745 primerov. V prvem valu je bilo največ aktivno okuženih 3. aprila, nekaj več kot 600, trenutno je v državi aktivnih več kot 4800 okužb.
Vlada, takrat še pod vodstvom Marjana Šarca, je v prvem valu razglasila epidemijo, ko je bilo potrjenih skupaj 131 okužb z novim koronavirusom. Zdaj je meja za razglasitev epidemije izpolnitev treh kriterijev, to so 140 okuženih na 100.000 prebivalcev v 14 dneh, 250 bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah, od tega 50 na oddelkih za intenzivno terapijo. Prvi pogoj je že izpolnjen, ostala dva bosta predvidoma v prihodnjih dneh.
Trenutno se v bolnišnicah zdravi 221 bolnikov s covidom-19, 40 jih leži na intenzivnih oddelkih. To je največ doslej. V prvem valu je bilo naenkrat največ hkrati 119 bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah, to je bilo 30. in 31. marca, največ bolnikov na intenzivnih oddelkih pa 9. aprila, ko jih je bilo 36.
Doslej so v obeh valih skupaj v bolnišnicah zdravili 1008 bolnikov, od tega jih je 176 umrlo. Pozitivno dejstvo, ki se doslej kaže v drugem valu, pa je stopnja umrljivosti. Namreč v prvem valu je od skupaj manj kot 1500 okuženih umrlo 108 bolnikov, kar pomeni, da je bila 7,3-odstotna. Po koncu maja je od dobrih 8500 okuženih umrlo 68 bolnikov s covidom-19, kar je manj kot odstotek. Nižji smrtnosti naj bi botrovalo predvsem boljše zdravljenje v drugem valu, pa tudi večje število okužb med mlajšimi in ljudmi brez pridruženih bolezni.
Vseeno pa skrb vzbuja zapolnjevanje bolnišničnih kapacitet z bolniki s covidom-19, zlasti oddelkov za intenzivne terapije, kjer praviloma ti bolniki ostanejo dlje časa, več kot 14 dni. Medtem pa kadra, ki bi ustrezno lahko poskrbeli za te bolnike, po opozorilih zdravstvene stroke in vlade ne bo dovolj za polnjenje oddelkov v nedogled.
Zato se je vlada tudi v drugem valu lotila sprejemanja ostrejših omejevalnih ukrepov, četudi popolnega zaprtja javnega življenja, ko smo mu bili priča spomladi, za zdaj še ni.
Medtem ko so bili spomladi v zdravstvu za določen čas ustavljeni vsi nenujni pregledi in posegi, kar je ne glede na pojavnost bolezni med prebivalstvom privedlo do manj postavljenih diagnoz, pa se z današnjim dnem odpovedujejo nenujne preventivne dejavnosti z izjemami in nenujne storitve, razen če imajo stopnjo nujnosti nujno ali zelo hitro.
Lekcija iz prvega epidemičnega vala, zlasti omejevanja širjenja okužb v domovih za starejše, je organiziranje ločenih sivih in rdečih con za okužene s koronavirusom ali možno okužbo. Te bodo poslej obvezne tudi za zdravstvo.
V prvem valu so izobraževanje za skoraj tri mesece preselili na splet. Za učence od 6. razreda in dijake bo od drugega tedna spet takšen režim poučevanja, kar bi se lahko spremenilo po krompirjevih počitnicah, če bo to dovoljevalo epidemiološko stanje.
Med prvimi ukrepi v pomladanskem valu je bilo tudi omejevanje gibanja in zbiranja. Medtem ko je bilo takrat za nekaj časa omejeno gibanje na občine, pa so se zdaj odločili za prepoved gibanja med regijami, ki se glede na pojavnost okužb uvrščajo na rdeč seznam. V rdečih regijah bo veljala popolna prepoved zbiranja ljudi.
Spomladi je veljala tudi prepoved zbiranja na javnih površinah, sedaj je prepovedano zbiranje tudi zasebno. Spomladi so bile maske obvezne v zaprtih prostorih, odslej bodo v rdečih regijah obvezne tudi na prostem.
Medtem ko so v prvem valu zaprli lokale, restavracije in trgovine – razen živilskih -, pa so sedaj omejili število kupcev v trgovinah glede na kvadraturo, se pa v rdečih regijah s ponedeljkom zapirajo gostinski lokali, razen v nastanitvenih objektih in če imajo osebni prevzem ali dostavo.
Vlada je v tem času pripravila pet zakonodajnih paketov, številni ukrepi so bili namenjeni za lajšanje posledic epidemije. Njihova skupna vrednost, vključno s petim paketom, ki ga danes potrjujejo poslanci, je ocenjena na 6,8 milijarde evrov. Poleg tega se napoveduje tudi možnost priprave šestega protikoronskega paketa.
Doslej je bilo iz proračuna za namene blažitve in odprave poledic epidemije porabljenih 2,6 milijarde evrov. V letu 2021 bodo protikoronski ukrepi po oceni vlade stali še 774 milijonov evrov, v letu 2022 pa za te potrebe ne načrtuje več izdatkov.
Med drugim je država podjetjem, ki so morala zaradi epidemije poslati zaposlene na čakanje ali pa niso mogli priti na delo zaradi višje sile, poravnala nadomestila plač in socialne prispevke, podjetjem je z ukrepi ponudila za skupaj dve milijardi evrov jamstev za likvidnostna posojila, zagotovila je pomoč samostojnim podjetnikom in ranljive skupine prebivalstva, za pomoč pri zagonu turizma in gostinstva je vsak prebivalec Slovenije prejel turistični bon, ki ga je mogoče še do konca tega leta unovčiti pri turističnih ponudnikih, predvidoma pa bodo njegovo veljavnost podaljšali v prihodnje leto. Znatna sredstva so bila tudi zagotovljena za delovanja zdravstvenega sistema in socialno varstvenih zavodov.
Da bi lahko to pokrili, se je država zadolžila, skupno letos do torka za skoraj sedem milijard evrov, prav tako bo uporabila tudi znatna evropska sredstva.
