Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Beovićeva je na popoldanski novinarski konferenci spomnila, da v zadnjem času v Sloveniji beležimo izjemen porast dnevno potrjenih okužb z novim koronavirusom in se s tem počasi bližamo državam EU, ki so najbolj obremenjene.
Zaskrbljujoč je tudi velik delež pozitivnih, kljub temu da je vsak dan opravljenih veliko brisov. “To govori v prid temu, da je breme bolezni v Sloveniji res veliko. Ocenjuje se, da je okužena ena oseba od stotih,” je dejala.
Težavo predstavlja ob tem predvsem večanje števila bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. V državi je trenutno hospitaliziranih okoli 300 bolnikov, od teh jih okoli 60 potrebuje intenzivno zdravljenje. Dva potrebujeta zunajtelesno oksigenacijo oz. dovajanje kisika v kri.
Kot je izpostavila Beovićeva, je bilo slovensko zdravstvo že pred epidemijo zelo krhko, zato vsako dodatno breme dodatnih bolnikov, ki potrebujejo zahtevno obravnavo, pomeni, da ne morejo opraviti več vsega dela. “Razmišljati moramo o tem, kateri bolnik ima prednost. Tukaj ne gre za to, da bi govorili o tem, da zdravstvo ne zmore, ampak enostavno o tem, da ljudje nimamo več dobre možnosti, da pridemo do zdravnika takrat, ko ga bomo potrebovali,” je opozorila.
Če so številke zaenkrat še obvladljive, pa napovedi za naslednjih nekaj tednov niso optimistične. V primeru, da bodo protikoronski ukrepi, sprejeti v zadnjih dneh, prijeli, predvidevajo, da bo v drugi polovici novembra med 480 in 680 bolnikov s covidom-19, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo. Med njimi bo do 80 do 190 tistih, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo.
Zagotovila, da so novi ukrepi zasnovani na strokovnih kriterijih, ki so usmerjeni k preprečevanju prenosa in so primerljivi z ukrepi v drugih državah, prav tako upoštevajo tudi izkušnje iz tujine. “V idealnih razmerah bi si želeli, da bi preprosti ukrepi zadostovali, a to ni delovalo, morda tudi zato, ker vanje nismo verjeli in jih upoštevali,” je ocenila.
Glede na epidemiološke podatke se virus pri nas najbolj pogosto širi pri zbiranjih in druženjih. Pri oblikovanju ukrepov se opirajo tudi na poročila in raziskave iz sveta, raziskave, ki kažejo, da je širjenje virusa najbolj učinkovito tudi v gostinskih lokalih, barih, do neke mere tudi v športnih dvoranah.
Pojasnila je tudi, zakaj primanjkuje zdravstvenega kadra za delo v intenzivnih enotah. Gre za posebna znanja in veščine, ki jih v Sloveniji nima veliko zdravnikov. Enako velja za medicinske sestre, ki morajo znati voditi mehansko predihavanje, skrbeti za prehrano bolnika v umetni komi, vstavljati katetre. Ob tem so v intenzivnih enotah tudi drugi bolniki, za katere ne morejo skrbeti iste ekipe, ki skrbijo za bolnike s covidom-19. “To so ločeni oddelki in podvojene ekipe,” je še dodala.
