Cepljenje za otroke se izvede v prvem letu starosti, plača pa ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Za odrasle je cepljenje samoplačniško, razen če za to obstajajo zdravstveni razlogi, gre denimo za bolnike z imunsko pomanjkljivostjo, presajenim kostnim mozgom, odstranjeno vranico, levkemijo, Hodgkinovo boleznijo, rakave bolnike in bolnike s presajenimi organi.
Samoplačniško cepljenje stane okoli 65 evrov, zato se v sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu zavzemajo, da bi ga ZZZS plačal za starejše od 65 let. Mlajši od 65 let morajo cepljenje ponoviti po petih letih, starejšim pa zadostuje enkratno cepljenje, so poudarili na današnji novinarski konferenci.
Epidemiologinja Alenka Kraigher je opozorila, da v tem mesecu običajno največ ljudi zboli za različnimi nalezljivimi boleznimi dihal. Nekatere je mogoče preprečiti s cepljenjem, med njimi so bolezni, ki jih povzročajo pnevmokoki.
Ti lahko povzročijo vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi in vnetje možganskih ovojnic oz. meningitis. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe, kot so pljučnica, sepsa, meningitis, se lahko končajo tudi s smrtjo, je dejala.
“Pnevmnokokno cepljenje je poleg cepljenja proti gripi pomembno za vse generacije, še posebej za starejše, ker je za njih tveganje za težek potek bolezni še toliko večje,” je poudarila. Po njenih besedah pnevmokokne okužbe pri odraslih, zlasti starejših, v večini primerov potekajo v obliki pljučnice. Zaradi pnevmokokne pljučnice na dan zboli približno 9000 ljudi v Evropi.
Mikrobiologinja Metka Paragi je pojasnila, da v nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano redno spremljajo invazivna pnevmnokokna obolenja. Slovenija je bila vedno med državami z zelo visoko stopnjo okužbe, ker so vse države že pred nami uvedle cepljenje. “V Sloveniji smo šele leta 2015 uvedli neobvezno cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, najprej 10-valentno cepivo, ki smo ga februarja zamenjali s 13-valentnim, ker so bili dodani trije pomembni serotipi,” je dejala. Precepljenost otrok je še vedno prenizka okoli 50- do 60-odstotna.
Specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček je poudarila, da cepljenje proti pnevmokoknim okužbam rešuje življenja. Najbolj ranljivi starostni skupini sta otroci, stari do pet let, in starejši od 65 let. Zato se cepljenje proti pnevmokoknim okužbam najbolj priporoča omenjenima skupinama.
