Čeprav se je v začetku tedna pričakovalo 15.000 odmerkov cepiva AstraZenece, jih je v prvi pošiljki cepiva prispelo 9600.
Posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporoča, da se cepivo AstraZenece proti covidu-19 uporablja pri osebah, starih med 18 in 64 let, saj je za starejše na voljo premalo podatkov o učinkovitosti cepiva. Tako je tudi Magajnejeva v izjavi za medije ob današnjem obisku v Tolminu pojasnila, da bodo s prispelimi odmerki cepiva po predlogu posvetovalne skupine cepili skupine prebivalstva, ki so glede na strategijo naslednje na vrsti v starostni skupini pod 65 let.
Po pojasnilih državne sekretarke bodo naslednji na vrsti zaposleni v kritični infrastrukturi, med katerimi pa v prvi vrsti še ni zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za te zaposlene Magajnejeva domneva, da bi jih lahko cepili z naslednjimi odmerki cepiva, ki bodo prihajali v državo. Po zakonski opredelitvi sicer med sektorje kritične infrastrukture sodijo energetika, promet, prehrana, preskrba s pitno vodo, zdravstvo, finance, varovanje okolja ter informacijsko-komunikacijska omrežja in sistemi.
V prednostni skupini za cepljenje proti covidu-19 pri nas so bili najprej stanovalci v domovih za starejše in tamkajšnji zaposleni, sledili so zaposleni v zdravstvu, zdaj pa poteka cepljenje starejših oseb, ki živijo v domačih okoljih, in sicer s cepivoma BioNTecha in Pfizera ter Moderne.
V prihodnjem tednu bo tako po napovedih Magajnejeve v Sloveniji potekalo cepljenje s tremi vrstami cepiva.
V Sloveniji smo imeli doslej cepivo BioNTecha in Pfizerja ter cepivo Moderne, ki sta za razliko od cepiva AstraZenece mRNA cepivi in zahtevata stroge pogoje za hranjenje. Cepivo AstraZenece pa je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih do šest mesecev. Je bistveno cenejše, a manj učinkovito od mRNA cepiv. Cepivo AstraZenece temelji na oslabljeni različici prehladnega virusa šimpanzov. Vsebuje genski material iz površinske beljakovine, s katero se virus sars-cov-2 pritrdi na človeške celice.
Magajnejeva je danes odgovarjala tudi na vprašanja o hitrih testih za potrjevanje okužbe z novim koronavirusom, za katere je v prihodnjem tednu pričakovati večje zanimanje zaradi odpiranja številnih trgovin in dejavnosti ter šol v vseh slovenskih regijah. Zagotovila je, da bo hitrih testov dovolj, ker jih lahko izvajalci tudi sami nabavljajo izven skupnega naročila.
Kot je spomnila, je država v decembrskem javnem naročilu naročila pol milijona hitrih testov za presejalne programe, torej predvsem za testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter množično testiranje posameznih prebivalcev, ki so to želeli. Poleg tega pa so lahko izvajalci zdravstvene dejavnosti že doslej nabavljali teste za različne skupine, denimo za delovna okolja in posamezne samoplačniške storitve, je navedla.
Glede potrjevanja pozitivnih hitrih testov s PCR testi pa je državna sekretarka pojasnila, da so se za prihodnji teden s strokovnjaki NIJZ dogovorili za srečanje, na katerem se bodo dogovorili o protokolih, v katerih primerih se po hitrem testu izvede še PCR test.
