Podatki o Sloveniji in sosednjih državah za lansko leto kažejo, da so imele Slovenija (13,9 odstotka), Avstrija (14,1 odstotka) in Madžarska (14,5 odstotka) primerljive stopnje tveganja revščine. V vsaki od teh treh držav je pod pragom tveganja revščine živel vsak sedmi prebivalec. Italija in Hrvaška sta imeli višjo stopnjo tveganja revščine, približno 20-odstotno, pod pragom tveganja revščine pa je živel vsak peti prebivalec teh dveh držav.
Madžarski (2.900 evrov) in hrvaški (3.300 evrov) prag tveganja revščine sta bila med najnižjimi v EU, slovenski (7.400 evrov) in italijanski (9.500 evrov) približno na sredini, avstrijski (14.200 evrov) pa je bil med najvišjimi v EU. Če prag tveganja revščine izrazimo v standardih kupne moči, so razlike med sosednjimi državami nekoliko manjše. Najnižja, a skoraj enaka sta madžarski in hrvaški prag tveganja revščine, skoraj še enkrat višja sta slovenski in italijanski prag, najvišji pa je še vedno avstrijski prag tveganja revščine.
V državah z višjimi dohodki in zato tudi z višjim pragom tveganja revščine si tudi relativno revni prebivalci praviloma lahko privoščijo več in živijo bolje kot prebivalci v državah z nižjim pragom tveganja revščine.
V Sloveniji je bilo v letu 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 odstotka prebivalcev oziroma vsak 19. V Avstriji je bil ta odstotek eden najnižjih v EU, tri odstotke ali vsak 33., na Madžarskem pa med najvišjimi v Evropi, dobrih 16 odstotkov ali vsak šesti. Kljub veliki razliki v pragu tveganja revščine med Italijo in Hrvaško je bila stopnja resne materialne prikrajšanosti med obema državama primerljiva. V Italiji je bila skoraj 12-odstotna, na Hrvaškem skoraj 13-odstotna. V obeh državah je bil resno materialno prikrajšan vsak osmi prebivalec.
Iz podatkov o pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti gospodinjstev je mogoče sklepati, da je življenjska raven relativno revnih ljudi, in sicer oseb pod pragom tveganja revščine, v Sloveniji nižja kot v Avstriji in višja kot na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji.
Po podatkih Eurostata za leto 2015 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine 17,3 odstotka ali približno 87 milijonov ljudi, povprečno vsak šesti. Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija, je imelo sedem držav, nižji delež resno materialno prikrajšanih od slovenskega pa je imelo deset držav. Prag tveganja revščine je bil višji od slovenskega v petnajstih zahodnoevropskih državah.
