Tako tudi ne razkrivajo, ali bodo šle rešitve v smer denimo nemških, kjer bo za sprejem otrok v šolo in vrtec od 1. marca prihodnje leto obvezno cepljenje proti ošpicam. Za tiste, ki nove zakonodaje ne bodo spoštovali, so predvidene denarne kazni do 2500 evrov.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so za STA pojasnili, da podpirajo vsak predlog, ki vzdržuje ali morda lahko celo poveča precepljenost otrok. Za preprečevanje širjenja nekaterih bolezni (npr. ošpic, ki so zelo nalezljive) je namreč zelo pomembna kolektivna zaščita, ki jo dosežemo z visoko precepljenostjo v populaciji.

Letos je bilo sicer v Sloveniji potrjenih 20 primerov ošpic.

Infektolog z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Franc Strle je poudaril, da sta pri visoki ravni precepljenosti pomembna dva vidika. Tisti, ki je cepljen proti ošpicam, je z velikansko gotovostjo zaščiten. Če je veliko ljudi v določenem okolju cepljenih, pomeni, da tudi ni virov okužbe. Tako so varni pred okužbo tudi tisti, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. Če pa precepljenost pade, pomeni, da je več tistih, ki so dovzetni za okužbo, zaradi česar je večja možnost, da bodo zboleli. Okužba namreč lahko pride tudi “od zunaj”.

Znaki okužbe z ošpicami so povišana telesna temperatura, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic in pojav značilnega izpuščaja na koži. Med težjimi zapleti je najpogostejša pljučnica, lahko se pojavi tudi vnetje osrednjega živčevja. In kot je za STA opozoril Strle, imajo bolniki po prebolelih ošpicah kar nekaj časa slabšo odpornost in so tako bolj dojemljivi za različne okužbe.

Pojasnil je tudi, da ošpice tako kot večina drugih infekcijskih bolezni težje potekajo pri odraslih kot pri otrocih. Prav tako za veliko infekcijskih bolezni velja, da so bolj pogoste pri fantkih kot punčkah.