Po podatkih Sursa je število študentov višjega strokovnega izobraževanja letos približno enako lanskemu (11.000). V visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome je vpisanih 48.900 študentov, kar je približno 1200 manj kot v prejšnjem študijskem letu (50.100) in skoraj za polovico manj kot pred desetimi leti (91.400).

Število študentov druge stopnje je letos približno enako lanskemu (17.100) in predstavljajo četrtino vseh visokošolskih študentov, doktorski študenti štiri odstotke.

Čeprav se skupno število vpisanih študentov hitro zmanjšuje, pa to še ne velja za novince. Teh je letos 15.500, približno toliko kot lani in približno 7000 manj kot pred desetimi leti. Vpis v prvi letnik se torej ne zmanjšuje z enako hitrostjo kot vpis vseh študentov.

Kljub upadanju generacij študentov, se po številu študentov na število prebivalcev še vedno uvrščamo med vodilne države v EU. Delež študirajočega se prebivalstva od 19 do 24 let se je v Sloveniji v zadnjih petih letih res znižal za dve odstotni točki (47,4 odstotka), a še vedno študira skoraj polovica mladih. Zmanjševanje študentske populacije delno na Sursu pripisujejo manj številnim generacijam mladih.

V osrednjeslovenski regiji študirata dve tretjini vseh študentov, petina v podravski, sedem odstotkov v obalno-kraški regiji in desetina študentov v preostalih regijah, predvsem v gorenjski in savinjski.

Študenti iz osrednjeslovenske regije se večinoma odločajo za študij v svoji regiji (86 odstotkov). Tudi študenti iz okoliških regij študirajo večinoma tam. Velik del študentov iz goriške (15 odstotkov), primorsko-notranjske (17 odstotkov) in obalno-kraške (37 odstotkov) regije študira na Obali. Študenti iz vzhodnejših regij pa se v veliki meri odločajo za študij tudi v podravski regiji. Študenti višjega strokovnega izobraževanja pa se večinoma odločajo za študij bližje njihovemu domu.

Med vsemi študenti v študijskem letu 2016/17 je 3090 ali štiri odstotke tujih študentov, ki so prišli k nam študirat. Gre večinoma za študente visokošolskega univerzitetnega ali magistrskega študija, največ pa jih je iz Hrvaške, Makedonije, Srbije ter Bosne in Hercegovine (skupaj 2134), sledijo študenti iz Italije in Rusije. Delež mobilnih študentov počasi narašča, saj je v študijskem letu 2014/15 pri nas študiralo 2,6 odstotka tujih študentov.