Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v bližini Kostanjevice na Krki v minulih dneh zaznali povečano potresno aktivnost. Seizmologinja Polona Zupančič je dejala, da so potresi pri nas nekaj naključnega in običajnega, saj je Slovenija država s srednjo potresno nevarnostjo. Vsako leto se jih namreč zgodi več kot tisoč. V prejšnjem tednu so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic v bližini Kostanjevice na Krki zabeležili več potresov, najmočnejši je bil 22. septembra ob 22. uri z lokalno magnitudo 1,5. Potresi so se nato nadaljevali še nekaj ur, je pojasnila seizmologinja z Agencije RS za okolje. V nedeljo se je nekaj po 23. uri zgodil potres z magnitudo 2,4 v istem žariščnem območju. Tudi temu potresu so vso noč sledili številni šibkejši, ki so jih čutili prebivalci Kostanjevice na Krki in okoliških vasi, je potresne aktivnosti minulega tedna opisala seizmologinja. Potresna nevarnost SlovenijeArso Tresenje tal je spremljalo močno bobnenje. To je po njenih besedah pogost pojav, ki spremlja predvsem plitve potrese. Povprečna globina, na kateri se dogajajo potresi v Sloveniji, je pet do 15 kilometrov. Plitvejši potresi povzročijo kljub majhnim magnitudam večje učinke. Tako je potres 25. septembra prebivalce vasi pod Gorjanci tako prestrašil, da so nekateri v paniki bežali iz hiš, poleg glasnega bobnenja pa so poročali tudi o močnem tresenju, škripanju pohištva ter prevračanju manjših nestabilnih predmetov, je dejala. Potresov se ne da napovedati. Na podlagi povečane potresne aktivnosti v preteklih dneh seizmologi zato ne morejo napovedati časa, kraja in moči naslednjih potresov. Kot je poudarila Zupančičeva, "so po eni strani potresi naključni, saj ne vemo, kje se bodo zgodili, po drugi strani pa se zgodijo tudi tam, kjer so že nekoč bili". V preteklosti so se na tem območju že dogajali potresi, na primer potres pri Brežicah leta 1917, ki je dosegel največjo intenziteto po Evropski potresni lestvici. Zupančičeva je zadnje potrese primerjala s potre