V Sloveniji skupaj z vsaj enim od starih staršev živi 91.000 vnukov, od teh jih 3500 živi samo s starimi starši. Po 10 otrok ali več živi v 14 družinah, medtem ko so v 16 družinah vsi otroci starejši od 75 let. Na območju Slovenije pa živi 236 ljudi, starejših od 100 let, so v publikaciji Ata, mama, dedi, babi ... zapisali na Sursu. Gospodinjstvo določajo obstoj sorodstvenih vezi med člani, prebivanje v istem stanovanju in generacije. Članstvo v gospodinjstvu posameznik opredeli ob prijavi gospodinjstva na upravni enoti, je pojasnil Danilo Dolenc s Statističnega urada RS (Surs). Družina, ki jih je v Sloveniji 576.176, je medtem opredeljena kot skupnost najmanj dveh oseb, ki jo sestavlja ena ali dve zaporedni generaciji. Po besedah Dolenca poznamo osem tipov družin. Otrok, starih do 17 let, je 360.000 oziroma 17,5 odstotka prebivalcev. Med 670.000 otroci, ki živijo v družinah, otroci, stari do 17 let, predstavljajo 53,1 odstotka. V Sloveniji dve tretjini prebivalcev živita v enodružinskih gospodinjstvih, kar pomeni, da so vsi člani gospodinjstva tudi člani družine. V povprečju imajo družine 3,1 člana. Najhitreje rastoč tip družine predstavljajo zunajzakonske skupnosti, saj se kar 60 odstotkov otrok rodi neporočeni materi. V teh družinah je manj otrok kot v družinah poročenih parov, vendar so ti v povprečju stari 10,4 leta. Otroci v zakonskih skupnostih so povprečno stari 19 let, v skupnostih z enim staršem pa 22. Istospolnih zunajzakonskih skupnosti je v Sloveniji 81. Enočlansko je vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji, v katerih sta deleža žensk in moških približno enaka. Precejšnja razlika je v starosti, saj so ženske v povprečju 13 let starejše od moških. Med moškimi velik del predstavljajo tuji delavci, ki živijo v samskih domovih, je še povedal predstavnik statističnega urada. Enostarševske družine predstavljajo 24,8 odstotka vseh družin v Sloveniji, večinoma pa nastanejo kot posledica razveze zakona ali smrti. Skoraj polovica očetov otrok, ki živijo s samsko m