V Sloveniji se letno opravi med 7000 in 9000 intervencij, od tega samo v zvezi s požari med 1500 in 4000, je na današnji novinarski konferenci v Sežani navedla ministrica. “Število požarov z leti upada, seveda pa je to odvisno tudi od klimatskih razmer v posameznem letu,” je ugotavljala.

Pri dobri oceni pripravljenosti pristojnih organov je Katičeva izpostavila sprejetje in implementacijo vrste predpisov, od programa za reševanje problematike požarov v naravi in izdelane ocene ogroženosti do posodobitve državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju.

Veliko pozornosti namenjajo tudi izobraževanju in usposabljanju. Tako so na ministrstvu že podpisali pogodbe za usposabljanje vseh pilotov helikopterjev na simulatorjih, tako da bodo prvih deset med njimi že avgusta napotili v ZDA.

Ob tem je ministrica omenila, da so s sežansko občino v zaključku pogovorov za sklenitev pogodbe o menjavi zemljišč. Na njeni podlagi bo ministrstvo lahko zgradilo poligon za izobraževanje in usposabljanje gasilcev, občina pa bo dobila prostor za postavitev gasilskega doma.

Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But je navedel, da so za pomoč gasilcem izdelali čezmejni atlas protipožarnih objektov, kjer so vrisani vsi hidranti, vodna zajetja, skratka vse, kar jim lahko pride prav pri gašenju. Za območji Krasa in Zgornjega Posočja pa so dodali tudi regijske karte z morebitnimi nahajališči neeksplodiranih bomb.

V Postojni so poleg tega vzpostavili center Kras, kjer hranijo zaščitno reševalno opremo za gašenje gozdnih požarov. Ta oprema je na ustrezni ravni, je ocenil But. Kot je dodal, so med drugim za 21 najbolj požarno ogroženih občin nabavili 74 vozil za gašenje gozdnih požarov, URSZR pa sicer letno za potrebe delovanja gasilstva namenja okoli 12 milijonov evrov.

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril na pomembno novost v novem državnem načrtu za primer velikega požara v naravi, ki bo dopolnil veljavnega iz leta 2010. Če je do zdaj aktivacija načrta bila vezana na površino oz. obseg požara, ki sama po sebi ni merodajna, bo zdaj poveljnik civilne zaščite načrt aktiviral na predlog poveljnika gasilske zveze.

Predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša je priznal, da na samo število požarov ne moremo vplivati, saj je to odvisno predvsem od vremena, so pa zato ponosni, da se zmanjšuje povprečna površina požarišč. Slovenski gasilci so po njegovih besedah “dobro in primerno opremljeni”. Oprema, ki se uniči, se namreč hitro in učinkovito nadomesti, tudi razvoj opreme je izjemno hiter.

Pomembno vlogo pri gašenju večjih požarov v naravi igra tudi Slovenska vojska. Kot je navedel stotnik Simon Jaksetič, so v zadnjem letu z letali oz. helikopterji sodelovali 10- oz. 11-krat, pri tem pa izvedli skupno 23 ur letenja.

Katičeva je sicer navedla še, da je v torek na okoljsko ministrstvo naslovila pobudo, da bi s pomočjo Morsa pristopili k pripravi predpisa, ki bo urejal organizacijo prostorov oz. območij, kjer hranijo nevarne in tudi nenevarne odpadke.

Ministrica je komentirala tudi zadnje izjave sindikata poklicnih gasilcev in pojasnila, da njihovih zahtev ni bilo mogoče izpolniti, saj nihče med primerljivimi poklici pri odpravi plačnih anomalij ni predlagal eskalacije za tri plačne razrede. Kljub temu so se s sindikatom dogovorili, da jim pripravijo nov pisni predlog, a odgovora nanj niso dobili oz. so zanj izvedeli šele prek medijev.