Ministrstvo za zdravje je v odgovoru na poslansko vprašanje Nade Brinovšek (SDS) pojasnilo, da je v Sloveniji večina primerov ošpic vnesenih ali povezanih z mednarodnimi potovanji. Zbolijo predvsem necepljene osebe, ki potem prenesejo okužbo na nezaščiteno osebo, kar ima lahko za posledico izbruh ošpic. Zadnjo smrt zaradi ošpic smo v državi zabeležili v večji epidemiji, ki je potekala med letoma 1994 in 1995.
Precepljenost predšolskih otrok v Sloveniji se je v preteklih letih zniževala, v letu 2017 pa je bilo vendarle zaznati rahel dvig precepljenosti. Delež cepljenih proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s Hib in otroški paralizi je tako znašal 94,2 odstotka (v letu 2016 94,1 odstotka), delež cepljenih proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bil 93,2 odstotka (v letu 2016 92,3 odstotka).
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je precepljenost proti ošpicam v Sloveniji še vedno relativno dobra. V letu 2018 je znašala 93,1 odstotka in v nobeni zdravstveni regiji ni padla pod 90 odstotkov. Za doseganje kolektivne imunost je potrebna 95-odstotna precepljenost. Glede na relativno dobro precepljenost skozi več desetletij je večje širjenje ošpic pri nas malo verjetno. Možni pa so omejeni izbruhi, še posebej v kolektivih, kjer je precepljenost izrazito nizka.
Z namenom povečanja deleža cepljenih v Sloveniji so na ministrstvu za zdravje ustanovili delovno skupino, ki jo poleg predstavnikov ministrstva in zdravstvenega inšpektorata sestavljajo tudi primarni pediatri, šolski zdravniki in drugi strokovnjaki javnega zdravja ter medicine dela. V okviru delovne skupine so oblikovali načrt ukrepov za povečanje deleža cepljenih, ki se glede na epidemiološko situacijo sproti posodablja.
Rezultat delovanja delovne skupine in boljše koordinacije je po navedbah ministrstva okrepljeno komuniciranje, tako v strokovni kot v laični javnosti. Izvedli so številne medijske aktivnosti, med njimi kampanjo promocije cepljenja proti gripi, kampanjo ob evropskem tednu cepljenja, aktivnosti med študenti medicine in veterine ter druge.
Tudi v prihodnje bodo na ministrstvu nadaljevali z začrtanimi ukrepi, ki so se do sedaj izkazali za učinkovite in še naprej dobro medsebojno sodelovali, predvsem z epidemiološko službo NIJZ, pediatri in šolskimi zdravniki ter drugimi zdravstvenimi delavci. Skupni cilj je povečati delež cepljenih v Sloveniji in okrepiti zaupanje v znanost in stroko.
Vzrok za porast števila obolelih z ošpicami v Evropi in svetu je torej predvsem prenizka precepljenost proti ošpicam, ki so ena najbolj nalezljivih bolezni, poleg tega pa k hitremu širjenju zagotovo prispeva tudi velika mobilnost prebivalstva in odklonilen odnos do cepljenja s strani nekaterih staršev, ki cepljenju, kot najbolj varni in učinkoviti zaščiti, ne zaupajo.
V mnogih predelih sveta so ošpice, kljub izvajanju programov za njihovo odpravo, še vedno pogosta bolezen. Razširjene so predvsem v Aziji, na Pacifiku, v Afriki pa tudi v Evropi. V prvih dveh mesecih leta 2019 so iz 42 držav evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) poročali o 34.300 primerih ošpic, vključno s 13 smrtnimi primeri iz Albanije, Romunije in Ukrajine.
Večina primerov je prav iz Ukrajine, kjer je bilo prijavljenih več kot 25.000 primerov. V Belgiji, Bosni in Hercegovini, Franciji, Gruziji, Nemčiji, Italiji, Romuniji, Rusiji, Srbiji in Ukrajini, so ošpice endemične.
V letu 2018 je evropska regija WHO poročala o skupno 82.596 primerih ošpic in 72 povezanih smrtnih primerih, kar predstavlja precejšen porast v primerjavi z letom 2017, ko je zbolelo 22.360 oseb in letom 2016, ko je bilo prijavljenih 5133 primerov bolezni. Največ obolelih je bilo v Italiji, Romuniji, Grčiji in Franciji.
