Znanstveniki po besedah Matičičeve vzrok za pojav hepatitisa neznanega vzroka pri otrocih še iščejo.

Kot možnega povzročitelja za zdaj omenjajo adenovirus, ki so ga potrdili pri delu otrok s hepatitisom. Kot je pojasnila, so potrdili tip adenovirusa, ki povzroča okužbo prebavil, ki lahko pri otrocih poteka blago, pri imunsko oslabelih otrocih pa lahko povzroča hujše zdravstvene težave.

Po drugi razlagi bi poleg adenovirusa na pojav hepatitisa s težjim potekom vplival še dodatni dejavnik oz. bi ta dejavnik vplival na imunski odziv, ki bi povzročil zdravstvene zaplete. Možna razlaga je v okoliščinah, povezanih z epidemijo covida-19. “Dve leti so živeli v nenormalnih okoliščinah, otroci so se družili redkeje in niso prihajali v stik z sicer krožečimi virusi, ki bi spodbujali njihovo naravno odpornost,” je dejala.

Mogoče bi bilo tudi, da so na pojav hepatitisa vplivali okoljski dejavniki, denimo strupi, ali pa da gre za novo različico koronavirusa, kar pa je zelo malo verjetno, je poudarila.

Epidemiološke povezave med posameznimi otroci po njenih besedah niso našli, le en oboleli otrok iz Španije je pred boleznijo potoval v Združeno kraljestvo.

Nobeden od otrok sicer ni bil okužen s klasičnimi virusi hepatitisa, ki pri otrocih pogosto poteka brez simptomov ali le z manjšo prizadetostjo. Pri številnih izmed obolelih s trenutno obliko pa so zaznali močno povišano raven jetrnih encimov in zlatenico.

Okužba je doslej večinoma prizadela otroke, mlajše od deset let, simptomi pa so zlatenica, driska, bruhanje in bolečine v trebuhu. V večini primerov otroci niso imeli vročine, vendar so bili nekateri primeri v Združenem kraljestvu tako hudi, da so morali bolnike premestiti na specializirane otroške enote za bolezni prebavil.

Matičičeva je spomnila, da so v EU doslej poročali 34 primerov hepatitisa neznanega izvora, od tega so morali štirim otrokom zaradi popolne odpovedi delovanja jetra presaditi.

Pri sedmih so ugotovili sočasno okužbo z adenovirusom, pri štirih pa sočasno okužbo z novim koronavirusom. V Združenem Kraljestvu pa so medtem potrdili že 114 primerov hepatitisa neznanega izvora, od tega so 10 otrokom presadili jetra.

Skupaj je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) doslej poročala o 169 primerih, od tega so 17 otrokom presadili jetra, en pa je umrl.

Strokovnjaki bodo sedaj pregledali jetra otrok, ki so odpovedala in skušali najti razlog za pojav hepatitisa. Prav tako bodo pregledali obolele otroke, je napovedala Matičičeva.

Starše je pozvala, naj bodo pozorni na simptome, kot so nenadejano bruhanje, porumenela koža, svetlo obarvano blato in temno obarvan seč. V teh primerih naj se obrnejo na pediatra, ki bo ustrezno ukrepal.

Danes je na temo hepatitisa s težkim potekom brez znanega izvora po njenih besedah potekala tudi izredna sekcija na evropskem kongresu klinične mikrobiologije in infektologije.