“Če odstranimo okrasje in sijaj, ostane le še škatlica smrtonosnih izdelkov”

“Če odstranimo okrasje in sijaj, ostane le še škatlica smrtonosnih izdelkov”

Geslo letošnjega svetovnega dneva brez tobaka, ki ga zaznamujemo danes, je Prihaja enotna embalaža. Z njim Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poziva države k uvedbi enotne embalaže tobačnih izdelkov, ki naj bi pomagala razkriti srhljivo resničnost tobačnih izdelkov. Vsako leto namreč zaradi kajenja po svetu umre šest milijonov ljudi.

Embalaža je po besedah vodje urada WHO za Slovenijo Marijana Ivanuše premični reklamni pano za spodbujanje uporabe tobačnih izdelkov, saj jih naredi privlačnejše in usmerja pozornost stran od zdravstvenih opozoril: “Če pa odstranimo okrasje, sijaj in zavajajoče elemente na embalaži tobačnega izdelka, ostane le še škatlica smrtonosnih izdelkov.”

Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od deset do 15 let življenja, že veliko let pred smrtjo pa se soočajo z zelo slabo kakovostjo življenja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zato podpirajo uvedbo celovitega programa ukrepov za zmanjšanje razširjenosti in posledic uporabe tobaka in povezanih izdelkov.

V Sloveniji zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, vsak dan umre 10 prebivalcev – to je letno 3600 življenj, kar četrtina od teh se konča že pred 60. letom starosti. “Ali malo drugače – v desetih letih zaradi kajenja umre 36.000 prebivalcev Slovenije, kar je enako številu prebivalcev mesta Kranj ali Celje,” so posledice kajenja ponazorili na NIJZ.

Pljučni rak, srčno žilne bolezni in kronična obstruktivna pljučna bolezen povzročijo največ s kajenjem povezanih smrti. Do leta 2015 je bilo po besedah Mihaele Zidarn s Klinike Golnik na seznamu 21 s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev. Lani so dodali še sedem bolezni, s katerimi je povezano približno 17 odstotkov povečane umrljivosti kadilcev.

Prva je enotno embalažo tobačnih izdelkov uzakonila Avstralija. Po besedah Helene Koprivnikar z NIJZ se je med Avstralci, starimi 14 let in več, delež kadilcev v skoraj dveh letih po uvedbi ukrepa z 19,4 odstotka znižal na 17,2 odstotka – približno četrtino znižanja pripisujejo uvedbi enotne embalaže. Učinki ukrepa naj bi se zaradi njegove dolgoročnosti sčasoma še povečali.

Uvedbo enotne embalaže predvideva predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje. Predlog prinaša tudi prepoved tobačnih izdelkov z aromami in dodatki ter regulacijo elektronskih cigaret. Ministrstvo prav tako zagovarja uvedbo tobačnega centa in licenc ter licenčnin za prodajo tobačnih izdelkov.

Enotna embalaža poenoti videz zavojčkov različnih tržnih znamk tobačnih izdelkov. Je v dveh kontrastnih, točno določenih barvah, na njej pa razen imena tržne znamke, različice, imena proizvajalca, kontaktnih podatkov in podatkov o količini izdelka v zavojčku ni drugih zapisov proizvajalca, ni logotipov ali kakršnih koli oznak značilnosti izdelka.

Odstranjene so vse značilnosti in oznake tržne znamke. Vse dovoljene navedbe so na embalaži natisnjene v standardizirani pisavi, velikosti in položaju. Na enotni embalaži so nameščena zdravstvena opozorila in tudi vse druge informacije oz. označbe, ki jih zahtevajo vladni predpisi.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v ponedeljek v sporočilu za javnost izrazila pričakovanje, “da bo predlog zakona sprejet tudi v parlamentu in bo tako prispeval k boljšemu zdravju prebivalcev ter nenazadnje tudi k vzdržnosti zdravstvenega sistema v Sloveniji”. Slovenija po njenih navedbah sledi zgledu držav, ki stremijo k družbi brez tobaka, v kateri bo delež kadilcev pod petimi odstotki.

Scroll to top
Skip to content