Ena od ugotovitev raziskave Guesss, pri kateri ste sodelovali, je, da slovenski študentje niso naklonjeni prevzemanju družinskih podjetij. Kaj so vzroki? "Na začetku je potrebno jasno poudariti, da tudi pri nas obstajajo odlični primeri dobre prakse in da je veliko študentov in študentk zelo motiviranih. Pripravljeni so delati v podjetjih svojih staršev, se učiti, odrekati ter sprejeti izziv procesa prevzemanja podjetja in tako tudi dejansko prevzeti podjetje svojih staršev, a na žalost v povprečju temu ni tako. Tradicija podjetništva in podjetniška kultura sta jedri percepcije fenomena podjetništva med različnimi segmenti v vsaki družbi. Slovenija je v tem kontekstu država, ki na globalni ravni ne spada v povprečje ali v skupino podjetniško tradicionalnih družb, saj je podjetništvo kot sprejemljiv koncept prisotno šele dobrih 25 let, to je od osamosvojitve države oziroma od prehoda iz socialističnega v kapitalistični gospodarski režim. Vrednote, ki se v povprečju mladim v Sloveniji komunicirajo že od obiskovanja vrtca naprej, so takšne, da se na področju družbe vzgajajo sprejemljivi, neizstopajoči posamezniki, za katere se pričakuje, da svojih potencialov ne bodo izkoristili v svoj prid in da ne bodo samozavestno proslavljali svojih uspehov, ker lahko to pomeni ogrožanje deklarativno skromnih in delavnih (a ne nujno učinkovitih) državljanov. Ti vzorci so v slovenski družbi prisotni zaradi več faktorjev." V Sloveniji ni podjetniške tradicije Katerih? "Eden izmed bolj izrazitih je dejstvo, da smo kot nacija neodvisni zelo kratek čas. V obdobju Avstrijskega cesarstva, Avstro-Ogrske in kasneje SHS ter Jugoslavije se je med Slovenci vladalo po starorimskem principu - lažje je vladati nepoenotenim množicam, enotnost in strategija za uspeh nacije sta bili bolj ali manj fatamorgana. Podjetnost, tekmovalnost, samozavest na osnovi odličnosti, podjetnost in podobno pa so bili koncepti, ki niso bili rezervirani za povprečnega Slovenca. Tako se kulturno te vrzeli v vzgoji in ku