Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji od 15.000 do 20.000. Od tega je 850 endemitov, torej živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije.
Žuželke, med njimi zlasti čebele, so najpomembnejši opraševalci cvetov in tako neposredno vplivajo na količino kmetijskih pridelkov. Vodno rastlinje in živali ohranjajo samočistilno moč rek in jezer, za nas morda nepomembni hrošči so hrana pticam in netopirjem, ki poskrbijo za to, da se nam neprijetne ali škodljive žuželke ne razmnožijo preveč, in krog je sklenjen.
“Takih krogov je na tisoče, povezujejo se v verige in prepletajo v mreže soodvisnosti. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne klimatske spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja,” opozarjajo na statističnem uradu.
Slovenija velja za “vročo točko biodiverzitete”, saj po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Podzemeljska favna Slovenije s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.
Vendar je tudi v Sloveniji mnogo živalskih vrst ogroženih. Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst in podobno. Najbolj so ogrožene dvoživke, opozarjajo na statističnem uradu.
Ogroženih je tudi 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev. Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar okoli 3200 različnih vrst, a se je njihova populacija v zadnjih 25 letih zmanjšala za 60 odstotkov. Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin, zaraščanje in izsuševanje.
Nevladna okoljska organizacija Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG je sicer ob svetovnem dnevu varstva živali DZ in vladi podala javno pobudo za ustanovitev vsedržavnega Sveta za zaščito živali in njihovih biotopov in o pripravi posebne uredbe – odloka ter študije o stanju gradnje slovenskih cestnih, železniških prehodov in podhodov za gozdno divjad. “V Sloveniji bi bilo potrebno področje lova in ribolova v celoti prenesti v posebni resor vladne službe oz. DZ,” so prepričani.
Živali so bile od pradavnine naprej pomembne človekove spremljevalke – kot vir za preživetje, kot pomočnice pri delu ali kot družabnice. Od nekdaj so bile tudi vir simbolike. Živali se tako pojavljajo kot simboli na denarju, v grbih in zastavah, na znamkah, posebno vlogo imajo tudi v religiozni, umetniški in drugi simboliki. Veliko jih najdemo tudi med danes modernimi smeški in drugimi simboli.
Iz živalskih poimenovanj so nastali tudi številni slovenski priimki. Okoli 40.000 prebivalcev Slovenije ima priimek, ki je nastal iz poimenovanja za žival. Najpogostejša sta Kos (3900) in Golob (3850), Medvedov je nekaj čez 2200, Mačkov in Jelenov pa po 1500. Med pogostimi so še Jereb, Čuk, Jazbec, Volk in Strnad.
