V EU sta do zdaj dobili pogojno dovoljenje za promet dve cepivi, najprej podjetij Pfizer in BioNTech, nato pa še podjetja Moderna. Zaradi skromne dobave Moderninega cepiva – do zdaj je v Slovenijo prišlo 1200 odmerkov cepiv tega podjetja, prihodnjo nedeljo pa pričakujejo še dodatnih 2400 odmerkov – prebivalstvo cepijo zlasti s cepivom Pfizerja.
Ta je v preteklem tednu dobavil le polovično pošiljko, v primerjavi s tistimi iz preteklih tednov. Dobavili so za nekaj več kot 8000 odmerkov cepiva, prejšnje pošiljke so zadostovale za okoli 16.500 odmerkov.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za STA pojasnili, da bo Pfizer v ponedeljek Sloveniji dobavil predvidoma 21.060 odmerkov. S Pfizerjevimi cepivi bodo z drugim odmerkom ponovno cepili v domovih za starejše in v zdravstvu, ki so bili glede na strategijo cepljenja med prvimi, ki so prejeli cepivo. Po protokolu cepljenja s Pfizerjevim cepivom drugi odmerek sledi po treh tednih, z Moderninim pa po štirih tednih.
Po podatkih NIJZ je bilo do vključno petka, 22. januarja, z enim odmerkom cepiva cepljenih 48.170 ljudi, z dvema pa 6669 ljudi.
Širši obseg cepljenja po pridobitvi še cepiva AstraZenece
Evropska agencija za zdravila (EMA) bo predvidoma ta teden, do petka, sporočila svojo odločitev, ali bo dala pogojno dovoljenje za promet cepivu, ki ga je razvila AstraZeneca skupaj z znanstveniki oxfordske univerze.
Ko bo Slovenija dobila še cepivo tega podjetja, se bo po besedah direktorja NIJZ Milana Kreka lahko začelo cepljenje v širšem obsegu, to bo v drugi polovici februarja. “Takrat bomo imeli dovolj cepiva za vse, ki se bodo hoteli cepiti,” je dejal v petek ob obisku Gorenjske.
Britansko-švedska farmacevtska družba je sicer nato sporočila, da bo v prvi četrtini letošnjega leta EU dobavila manj cepiva proti covidu-19, kot je bilo dogovorjeno. Vzrok za to so težave s proizvodnjo v Belgiji.
Naklonjenost med ljudmi cepljenju proti covidu-19 se sicer glede na ankete povečuje. Glede na anketo, ki jo je za POP TV naredila agencija Mediana, bi se verjetno ali zelo verjetno v tem trenutku cepilo skoraj 60 odstotkov ljudi, kar je trikrat več kot oktobra. Trenutno je na portalu eUprava izrazilo interes za cepljenje več kot 125.000 oseb.
Za izvedbo množičnega cepljenja proti covidu-19 pa državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za koordinacijo logističnega dela cepljenja proti covidu-19, Jelko Kacin pripravlja logistični načrt, ki ga bo, kot je nedavno pojasnil za STA, vladi predstavil prihodnji teden.
Po neuradnih informacijah STA naj bi na enem cepilnem mestu cepili pet dni v tednu od 7. do 18. ure v razmiku petih minut. Na mariborskem območju naj bi tako na dan cepili med 1500 in 1800 ljudi, je STA izvedela neuradno. Tega Kacin ni potrdil.
Cilj je, da bi 70-odstotno precepljenost odraslega prebivalstva v državi dosegli že do poletja. Trenutno so največje težave v razpoložljivosti cepiva. Predsednik vlade Janez Janša je v torek pojasnil, da ima Slovenija za letos naročenih in odobrenih 2,75 milijona odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, 470.000 odmerkov cepiva podjetja Moderna. Skupno gre za 3,2 milijona odmerkov cepiv, ki so že odobrena za uporabo v EU in bodo zadostovala za cepljenje 1,6 milijona ljudi v Sloveniji.
Poleg tega ima Slovenija naročenih tudi nekaj manj kot 1,4 milijona odmerkov cepiva podjetja AstraZeneca, nekaj več kot milijon odmerkov cepiva podjetja CureVac in 940.000 odmerkov cepiva podjetja Janssen, torej cepiv, ki še niso dobile zelene luči za uporabo v EU. Če bodo dobave cepiv takšne, kot so sporočene, bi lahko v Sloveniji cilj o precepljenosti dosegli še nekoliko pred začetkom poletja, je dodal.
Cepivo AstaZenece temelji na drugačni tehnologiji kot cepivo Pfizerja in Moderne
Pri obeh cepivih, ki sta bili doslej v EU potrjeni za cepljenje proti covidu-19, gre za mRNK cepivo. Gre za zelo podobni cepivi – obe temeljita na tehnologiji informacijske RNK – in sta tudi zelo podobno učinkoviti. Glede na klinične študije v 95 odstotkih preprečijo, da bi cepljeni zbolel za covidom-19.
Pri cepivu AstraZenece pa gre za t. i. vektorsko cepivo, ki je sestavljeno iz šimpanzjega adenovirusa in je bil spremenjen tako, da vsebuje gen za izdelavo proteina novega koronavirusa. Po prejetju cepivo prenese gene novega koronavirusa v naše celice, ki proizvedejo virusne proteine bodice. Človeški imunski sistem prepozna te proteine kot tuje in ustvari protitelesa.
Vmesna analiza učinkovitosti cepiva AstraZenece pri 11.636 udeležencih tretje klinične faze preizkušanja je pokazala, da je bilo cepivo 70,4-odstotno učinkovito pri preprečevanju, da bi cepljeni zbolel.
Se je pa izkazalo, da je učinkovitost cepiva močno odvisna od odmerkov, ki jih prejme posameznik. Pri prostovoljcih, ki so najprej pomotoma prejeli samo pol odmerka, nato pa še enega celega, je učinkovitost znašala 90 odstotkov.
Kljub temu, da gre v primerjavi z mRNK cepivi za nekoliko manj učinkovito cepivo, pa strokovnjaki opozarjajo, da gre še vedno za učinkovito cepivo, njegova učinkovitost naj bi bila primerljiva z učinkovitostjo cepiva proti gripi.
