Slovenijo so prostovoljci pod okriljem Ekologov brez meja v veliki čistilni akciji Očistimo Slovenijo čistili trikrat; leta 2010, 2012 in lani. V lanski akciji je več kot 28.000 posameznikov iz narave odstranilo več kot 77 ton odpadkov.
Letos društvo ne bo pripravilo posebne slovenske čistilne akcije, se pa vseeno pridružujejo svetovni pobudi Očistimo svet (World Cleanup Day). 36-urni zeleni val se bo širil od Nove Zelandije do Havajev.
Lani je Zemljo čistilo okoli 18 milijonov ljudi. Tudi letos pričakujejo okoli 150 sodelujočih držav, koordinacijo dogodka pa je prevzelo Kosovo.
Ekologi brez meja poudarjajo, da je tudi v Sloveniji priložnosti za ukrepanje veliko. “Letos pozivamo vse posameznike in organizacije, da se kljub temu, da ne organiziramo vseslovenske akcije, 21. septembra odpravijo v naravo in storijo kaj dobrega za okolje,” je za STA povedala Katja Sreš iz Ekologov brez meja. “Pozivamo vse, da morda očistijo odlagališče divjih odpadkov, gredo na kak sprehod in poberejo odpadke ob poti, saj je smetenja vse več, sploh v okolici denimo bencinskih servisov, šol in restavracij s hitro prehrano. Vse pozivamo tudi, da sproti opravijo popis plastičnih odpadkov, ki poteka pod okriljem globalne mreže Break Free From Plastic,” je dodala.
Vsem, ki bodo na ta dan zavihali rokave, okoljevarstveniki brezplačno ponujajo vreče za odpadke in pomoč pri doseganju čim večjega števila ljudi. Za pomoč se lahko obrnejo na Ekologe brez meja prek elektronske pošte info@ocistimo.si ali telefon 040/255-433. “Nekaj vreč imamo še na voljo in bomo veseli, če bodo koristno uporabljene, prav tako pa zbiramo in širimo besedo o vseh aktivnosti, ki se jih bodo lahko udeležili prebivalci Slovenije,” je povedala sogovornica.
Izobraževalni dogodki in popis znamk
Lansko čistilno akcijo so Ekologi brez meja poimenovali Očistimo Slovenijo – še zadnjič. S tem so želeli spremeniti razmišljanje in doseči, da čistilne akcije ne bodo več simbolizirale poglavitne in edine okoljevarstveno aktivnosti Slovenk in Slovencev. Cilj je za vedno čista Slovenija, ki bi jo dosegli z zmanjševanjem, ločenim zbiranjem in ponovno uporabo odpadkov.
V društvu tako poudarjajo, da “zgolj prekladanje odpadkov z enega konca na drugega” ne prinaša dolgoročnih sprememb. Zato bodo tudi letos v sodelovanju z nevladno organizacijo Greenpeace Slovenija izvedli akcijo popisa blagovnih znamk odpadkov pod okriljem globalnega gibanja Break Free From Plastic z namenom, da se k ustreznemu ravnanju z odpadki pozove tudi proizvajalce.
Popis blagovnih znamk so izvedli že lani, ko se je izkazalo, da je na terenu moč najti največ odpadkov proizvajalcev Pivovarna Laško Union, McDonalds, Coca-Cola, Fructal in Ljubljanske mlekarne. Pri tem je Sreševa opozorila, da so rezultati močno odvisni od več dejavnikov, med drugim prisotnosti proizvajalca na trgu oz. števila izdelkov, ki jih ponuja.
Proizvajalce, ki proizvajajo izdelke 15 blagovnih znamk, največkrat najdenih v naravi, so Ekologi brez meja lani nagovorili in jih pozvali k ukrepanju. Z odzivom so bili zadovoljni. “Nekateri so nas prijazno povabili na srečanje in nam pokazali, da že veliko razmišljajo o tem in veliko truda vlagajo v to, kako preprečiti tako dogajanje v prihodnje. Tako pozitivnega rezultata si želimo tudi letos,” je pojasnila Sreševa.
Tudi letos pa globalna čistilna akcija ne bo minila brez izpostavitve problematike divjih odlagališč. Teh je, kot kaže register Ekologov brez meja, po Sloveniji neočiščenih več kot 8000.
V letošnji akciji World Cleenup Day Ekologi brez meja posameznike pozivajo, naj prijavijo morebitna nova ali novo odkrita divja odlagališča v register na spletni povezavi register.ocistimo.si. Sicer pa bo na to temo v četrtek v Ljubljani potekal strokovni dogodek Počistimo z gradbenimi in kosovnimi odpadki, na katerem bodo strokovnjaki iz stroke in gospodarstva predstavili problematiko in razpravljali o možnih rešitvah.
Ozaveščenost se krepi, a se pojavljajo novi izzivi
Med ljudmi se ozaveščenost o pomenu varovanja okolja krepi, razmere v Sloveniji opisuje Sreševa. “Ljudje so vse bolj ozaveščeni, tudi prispevkov v medijih je vse več,” je izpostavila. Vse bolj se širi tudi način življenja “zero waste” oz. brez smeti.
Je pa res, da je ljudem manj do samega čiščenja oz. čistilnih akcij, saj vidijo, da je potrebno širše ukrepanje, je dodala sogovornica. “Ljudje vse bolj želijo oz. zahtevajo, da se sprememb lotimo vsi – od države do proizvajalcev,” opažajo Ekologi brez meja. Prav tako se vedno pojavljajo nove težave – medtem ko so bila včasih največji problem divja odlagališča, se sedaj pojavlja problem smetenje, denimo ob kolesarskih ali gozdnih poteh.
Koliko ljudi bo letos čistilo na terenu, je težko ocenjevati, saj prijav ne beležijo, je povedala Sreševa. “Mislim pa, da bo na terenu gotovo kakih 1000 ljudi,” je pojasnila in izpostavila številne lokalne in že tradicionalne čistilne akcije. “Zdi pa se mi prav, da se Slovenci odzovemo tudi, ko ni vse organizirano in da znamo sami nekaj narediti brez velike ‘komande’,” je še menila.
Dogodek Očistimo svet sovpada s svetovnim dnevom miru, kar ni naključje, poudarjajo Ekologi brez meja. “Za miren svet je potreben čist svet; tak, ki ne zlorablja naravnih virov, katerih primanjkljaj je vse pogosteje povod za konflikte in migracije. Zato namen tudi tokratne akcije ni le združujoče čiščenje, ampak opozarjanje na podnebno krizo ter nujnost smotrnega ravnanja z viri in odpadki,” so še poudarili.
