Kot je zapisano v poročilu, ki ga je po koncu strokovnega spremljanja pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), velika večina zavodov oz. 77 odstotkov pripravlja vse obroke, ki jih priporočajo smernice zdravega prehranjevanja ministrstva za zdravje iz leta 2005, pri čemer ima večina zavodov urnik obrokov tudi sestavljen tako, da je med obroki vsaj dve uri presledka.
Pri vsakem obroku otroci in učenci po ugotovitvah NIJZ dobijo precejšen delež sadja ali zelenjave, so pa manj pogosto od priporočenega pri obrokih zastopane ribe in ribje jedi. Enako velja za belo meso in “izdelke z vidno strukturo”. Za belo meso in izdelke z vidno strukturo je namreč priporočilo, da se pojavljajo pri 40 odstotkih dnevnih obrokov, podatki pa kažejo, da so prisotni pri 28 odstotkih kosil, v 10 odstotkih dopoldanskih malic in v le treh odstotkih popoldanskih malic, so navedli na NIJZ.
Tudi polnozrnati izdelki v obroke niso vključeni tako pogosto, kot naj bi bili. Polnozrnate izdelke naj bi namreč otroci in učenci uživali pri polovici vseh obrokov, rezultati pregleda pa kažejo, da so vključeni v 42 odstotkov dopoldanskih malic, 28 odstotkov popoldanskih malic in 26 odstotkov kosil.
Na drugi strani se nekatera živali na mizah v vrtcih in šolah pojavljajo v večji meri, kot je priporočeno. Slednje velja za pekovske in slaščičarske izdelke z višjo vsebnostjo sladkorja in maščob, vključno z industrijskimi deserti in sladkarijami, ter za mlečne izdelke z dodanimi sladkorji in večjo vsebnostjo aditivov. Strokovnjaki NIJZ tudi ugotavljajo, da so “mesni izdelki s homogeno strukturo” ali večjo vsebnostjo maščob prepogosto vključeni v dopoldanske malice in kosila.
Pri strokovnem spremljanju 92 zavodov so na NIJZ preverjali tudi, katero hrano otroci in učenci najpogosteje zavračajo. Ugotovili so, da najpogosteje zavračajo zelenjavo in zelenjavne jedi ter različne vrste juh, najredkeje pa sadje in sadne jedi ter meso in mesne jedi. Ugotovili so tudi, da večina zavodov nabavi do 12 odstotkov ekoloških živil ter od 10 do 40 odstotkov lokalnih živil.
Na splošno pa na NIJZ ugotavljajo, da sta šolska in vrtčevska prehrana v slovenskem šolskem sistemu organizacijsko in zakonodajno dobro urejeni, primerno pozornost pa jima posvečajo tudi nacionalni strateški dokumenti.
