“Velika je,” je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal eden od odkriteljev Mehdi Tayoubi in praznino – znanstveniki so namerno izogibajo uporabi kakšnega drugega izraza, kot je na primer sobana – primerjal s potniškim letalom z okoli 200 sedeži. Svoje odkritje je sicer skupina japonskih in francoskih strokovnjakov objavila v znanstveni reviji Nature in kot zatrjujejo, so ga potrdile tri neodvisne analize, zato je zelo zanesljivo.
Gre za prvo večje odkritje kake strukture v Keopsovi piramidi od 19. stoletja. Kot je pojasnil Tayoubi, so se v minulih desetletjih širile številne teorije o obstoju tajnih soban v piramidi, a “nobena od njih ni napovedala česa tako velikega”.
Točna velikost in oblika praznega prostora sicer še nista znani. V dolžino naj bi meril nekje 30 metrov, nahajal pa naj bi se nad t. i. veliko galerijo – skoraj 50 metrov dolgim in devet metrov visokim hodnikom, ki povezuje sobano, v kateri je bil pokopan faraon in se nahaja v osrčju piramide, s predorom, ki vodi iz piramide. Tako namen kot morebitna vsebina novoodkritega prostora zaenkrat nista znana.
Keopsova piramida je znana tudi kot Velika piramida ali Kufujeva piramida. Je najstarejša in največja piramida v Gizi ter najstarejše od sedmih antičnih svetovnih čudes. Obenem je ena največjih zgradb, ki so bile kadarkoli zgrajene na Zemlji; v višino danes meri 139 metrov, v širino pa 230 metrov.
Zgrajena je bila kot grobnica faraona Kufuja, ki so ga Grki imenovali Keops. Domnevajo, da jo je kar 20 let gradilo okoli 100.000 ljudi, a kako točno jim je uspelo narediti nekaj tako monumentalnega, še danes ni povsem jasno. Vsak kamen je visok dva metra, nekateri pa so dolgi tudi po pet metrov.
Kot je za AFP povedal soavtor raziskave, Japonec Kunihiro Morishima z univerze v Nagoji, je praznina povsem zaprta, kar pomeni, da v njej ni bilo nikogar, odkar je bila piramida zgrajena. Vsi ostali prostori v piramidi, ki so jih doslej odkrili, so bili medtem že pred prihodom arheologov povsem izropani, zato je tokratno odkritje še toliko bolj “razburljivo”, je pojasnil.
Do odkritja so se sicer dokopali znanstveniki, ki so sodelovali v projektu ScanPyramids. Od oktobra 2015 so Keopsovo piramido preiskovali z neinvazivno tehnologijo, ki uporablja skeniranje podatomskih delcev.
Gre za tehniko, imenovano mionska radiografija s kozmičnimi žarki, ki omogoča vizualizacijo praznin v piramidi, ne da bi se pri tem dotaknili enega samega kamna. Podobno kot rentgenski žarki prodirajo v človeško telo in omogočajo slikanje kosti, mioni sledijo bolj ali manj ravni liniji skozi več sto metrov kamna. Posebni detektorji, ki sledijo položaju in smeri mionov, ko ti potujejo skozi piramido, lahko razlikujejo morebitne praznine od kamna, pojasnjuje AFP.
Znanstveniki bodo po besedah Morishime zdaj nadaljevali z delom. Po eni strani bodo s pomočjo opisane tehnologije bolje raziskali praznino – njene dimenzije, nagib in obliko oziroma to, ali gre za eno samo veliko praznino ali morda za kompleks več manjših praznin.
Ni pa mogoče z mioni potrditi, ali se v praznini nahajajo kakršnikoli predmeti, je še pojasnil Morishima. Za ugotavljanje tega že razmišljajo o novih tehnikah, morda o uporabi miniaturnega robota.
