V programih nižjega poklicnega izobraževanja je prijavljenih 432 kandidatov, srednjega poklicnega izobraževanja 3821, srednjega strokovnega izobraževanja 7826 in v programih gimnazij 6427 kandidatov. Od tega se v splošno gimnazijo želi vpisati 5310 kandidatov in 1117 v programe strokovnih gimnazij, so sporočili iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Po njihovih navedbah je letos v primerjavi z lanskim letom v vseh vrstah programov več prijav, čeprav je vpisna generacija devetošolcev v primerjavi z lanskim letom praktično enaka. V naslednjem šolskem letu pričakujejo v srednjih šolah 17.448 devetošolcev, lani jih je bilo 17.424. Večje število prijavljenih gre predvsem na račun nekoliko večjega števila dijakov, ki se z naslednjim šolskim letom ponovno vpisujejo v začetni letnik, vendar v drug izobraževalni program.

Več kot lani je prijavljenih tudi starejših dijakov, ki bodisi niso bili uspešni v prvotno izbranem programu, bodisi želijo pridobiti še en poklic. Več kot lani pa je tudi prijavljenih kandidatov, ki osnovno šolo v tem šolskem letu zaključujejo v tujini.

V naslednjem šolskem letu uvajajo poskus vajeniške oblike izvedbe programov srednjega poklicnega izobraževanja, kar pomeni, da se bodo določeni izobraževalni programi na določenih šolah izvajali tudi v vajeniški obliki. Letos se je malenkost več novincev prijavilo v gimnazijske programe in nižje poklicno izobraževanje, zanimanje kandidatov za programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja pa je približno enako lanskemu.

Tudi letos se omejitvam vpisa ni bilo mogoče izogniti. Vpis bo omejen na 39 javnih šolah (lani 29) in dveh zasebnih šolah (lani tudi 2). Izbirnega postopka se bo zaradi omejitve moralo udeležiti 32,7 odstotka kandidatov (lani 25,7 odstotka) oziroma v programih z omejitvijo vpisa je prijavljenih 6052 kandidatov (lani 4711), so še sporočili z ministrstva za izobraževanje.