Kot je na novinarski konferenci pojasnil vladni govorec Jelko Kacin, so v sredo opravili 6370 PCR testov (586 manj kot v torek) in z njimi potrdili 2040 novih okužb (562 manj kot v torek), delež pozitivnih testov je bil 32 odstotkov (v torek 37,4 odstotka). Z 11.910 hitrimi antigenskimi testi (v torek so jih opravili 15.238) pa so v sredo potrdili 623 novih okužb (129 manj kot v torek), delež pozitivnih testov je bil 5,2 odstotka (v torek 4,9 odstotka).

V sredo je umrlo osem covidnih bolnikov manj kot v torek, po Kacinovih navedbah jih je 19 umrlo v bolnišnicah, štirje pa v domovih za starejše. V domovih za starejše so v sredo okužbo potrdili pri 21 stanovalcih in 17 zaposlenih, v petih posebnih socialno-varstvenih zavodih pa pri osmih stanovalcih in štirih zaposlenih. Iz bolnišnic so v sredo odpustili 84 covidnih bolnikov, sprejeli pa so jih 95, je še navedel Kacin.

V Sloveniji so po podatkih za sredo v povprečju v zadnjih 14 dneh potrdili 1064,9 okužbe na 100.000 prebivalcev, v zadnjih sedmih dneh pa 583 na 100.000 prebivalcev. Najmanj okužb imajo v primorsko-notranjski regiji, kjer povprečje za zadnjih 14 dni znaša 777,9, za zadnjih sedem dni pa 388. Daleč največ primerov pa beležijo v Posavju, kjer so v zadnjih 14 dneh potrdili 2137,3 okužbe, v zadnjih sedmih dneh pa 1227,9 okužbe na 100.000 prebivalcev. Sledita Jugovzhodna Slovenija (v 14 dneh 1517,9, v sedmih dneh 821,3) in Koroška (v 14 dneh 1454,1, v sedmih dneh 773,6).

Na vprašanje, ali se glede na število okužb po več mesecih strogih ukrepov na vladi pogovarjajo o morebitnih napakah pri sprejemanju ukrepov ali odgovornosti pri nadaljevanju ukrepov, je Kacin odgovoril: “Seveda se pogovarjamo o vsakem ukrepu, koliko ukrep prinese.” Ob tem je navedel, da je bila vlada pod pritiskom prejšnjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja prisiljena sprejeti ukrep ustavitve javnega prometa, nato pa ga je, ko so bile možnosti za to, sprostila in javnega prometa ne bo več ustavljala. “Tukaj gre za objektivno odgovornost nekaterih, ki so pri tem vztrajali, to zahtevali in izsiljevali,” je dejal.

Gantar pa je za STA poudaril, da se vlade “pač ne da prisiliti v karkoli”. Pojasnil je, da je sam menil, da bi morali glede na epidemiološko situacijo ravnati bolj restriktivno oziroma sprejeti strožje ukrepe.

Sicer je po Kacinovem prepričanju problem širjenja okužb predvsem zelo individualen, saj lahko virus prenašamo le sami kot posamezniki. To se po njegovih navedbah dogaja predvsem, ko smo bolj sproščeni, zato je tega v delovnih okoljih manj, v okviru zasebnih druženj pa vedno več. Kot je poudaril, je pomembno, da se zaščitnih ukrepov držimo dosledno ves dan.

Ob tem je Kacin omenil zadovoljstvo nekaterih županov z njegovimi sredinimi izjavami, da ljudje na podeželju maske nosijo bistveno manj kot v urbanih središčih, saj da so v njih videli solidarnost pri prizadevanjih za ozaveščanje ljudi. Opravičil se je tistim, ki so jih njegove besede prizadele in dodal, da večina ljudi ukrepe spoštuje, ne pa vsi.

Visoko število okuženih v Posavju po Kacinovih navedbah “seveda ni posledica prenosa iz urbanega okolja, to se dogaja v lokalnem okolju”. Izpostavil je še občino Ajdovščina, ki da prav tako izstopa po visokem številu okužb. “Gre za posledico neustreznega ali premajhnega nošenja zaščitnih sredstev, se pravi mask,” je bil jasen.

Pri tem pa je Kacin pojasnil, da inšpektorji nimajo dostopa do zasebnih območij, denimo zidanic, in izpostavil odgovornost posameznikov, ki se udeležujejo tovrstnih zasebnih druženj.