Predsednik združenja Matija Centrih, sicer koncesionar lekarničar v Dobrovi, je na novinarski konferenci dejal, da nasprotujejo načinu spreminjanja zdravstvene zakonodaje tako, da je ministrstvo za zdravje najprej šlo v sprejemanje področnega zakona, še preden sta sprejeta krovna zakona, torej spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti in zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Sprašuje se, ali bodo po sprejetju teh dveh zakonov morali naknadno spreminjati tudi zakon o lekarniški dejavnosti.

Nepravičen se jim zdi tudi način podeljevanja koncesij, pri čemer za lekarniško dejavnost koncesije podeljujejo občine, ki so hkrati tudi ustanovitelji javnih zavodov lekarn. Zaradi tega konflikta interesov bi po njegovem mnenju podeljevanje koncesij na področju lekarništva morala prevzeti država.

V združenju tudi ocenjujejo, da je neustrezno opredeljeno področju koncesnin, saj lahko vsak župan določa, ali jih bo pobiral ali ne. Zato se zavzemajo za sistemsko odločitev glede pobiranja koncesnin.

Predlog zakona sicer koncesionarjem na papirju omogoča preoblikovanje v druge statusno-pravne oblike – sedaj so lahko registrirani le kot samostojni podjetniki, vendar pa na način, ki je v praktično neizvedljiv, je dejal Centrih.

Če bi se koncesionar želel preoblikovati v d.o.o., bi moral zapreti lekarno za 10 mesecev, saj bi moral najprej vrniti koncesijo, izpeljati postopke preoblikovanja, nato bi morala občina objaviti razpis za koncesijo, na katerem pa ni nujno, da bi bil izbran isti zasebni lekarničar, je dodal.

Možnost preoblikovanja v druge statusno-pravne oblike imajo koncesionarji zlasti zaradi davkov. Medtem ko v javnih lekarnah plačujejo 17 odstotkov davka od tržne dejavnosti, pa zasebni lekarnarji koncesionarji kot samostojni podjetniki povprečno plačujejo 41 odstotkov dohodnine od celotnega prometa v lekarni, je pojasnil Dušan Hrobat, koncesionar v Novih Poljanah. To po njegovih besedah pomeni, da koncesionarji plačujejo 240 odstotkov višje davke kot javni zavodi.

Po navedbah Centriha so zaradi predloga zakona – nekateri njihovi predlogi so iz besedila zakona izpadli zadnji hip – začeli koncesionarji zbirati podpise podpore, da se zakon oblikuje tako, da bo v skladu z mnenjem stroke. Doslej so jih zbrali več kot 20.000.

Prav tako so obiskali koalicijske stranke. V SD in DeSUS so jim obljubili, da bodo nekatere njihove predloge vložili kot koalicijske predloge dopolnil, je dejal.

Sicer pa bodo nadaljevali s svojimi dejavnostmi toliko dolgo, dokler ne bodo uslišani. Tako po besedah Hrobata ne izključujejo niti ustavnega spora.