Zaradi močnega deževja se je središče Strunjana prejšnji mesec znova znašlo pod vodo. Številni krajani so menili, da je poplave povzročila spuščena zapornica na gradbišču v solinah, za katere po pogodbi z ministrstvom za okolje in prostor skrbi podjetje VGP Drava. Prejšnji teden so se s krajani sestali tudi predstavniki ministrstva.
Kot so na ministrstvu pojasnili za STA, so se na sestanku dogovorili, da se vzpostavi stalno, 24-urno dežurstvo na gradbišču, da se opravijo cenitve nastale škode zaradi zadnje poplave ter da se pridobi hidrotehnično presojo vpliva pregrade v Strunjanski rečici nad gladino poplavnih voda s predlogom ukrepov za preprečitev ponovitve dogodka, in sicer predvidoma do 10. januarja.
“O morebitnih odškodninah se nismo pogovarjali, saj bodo predmet dogovora, in sicer glede na izsledke prej navedene hidrotehnične presoje,” so še navedli na ministrstvu. Stroški ukrepov in presoje, ki se nanašajo na izvedbo sanacijskih del na Strunjanski rečici v območju Strunjanskih solin in v času izvajanja gradbenih del, pa še niso znani.
Za dosego večje poplavne varnosti pa bo poleg dokončanja sanacijskih del ministrstva pomembno pripomogla tudi načrtovana realizacija projekta Občine Piran, ki vključuje izvedbo ukrepov za zaščito pred poplavljanjem, so prepričani na okoljskem ministrstvu.
Kot so še navedli, je v programu protipoplavnih ukrepov nujna tudi obnova dotrajanih visokomorskih nasipov in ureditev gorvodnega dela naravne struge Strunjanske rečice. Ureditev struge je sicer predvidena v prihodnjem letu.
Na občini pa so za STA spomnili, da so leta 2013 celovito uredili središče kraja, skupaj z novo cestno infrastrukturo pa je občina izvedla tudi meteorne odvodne kanale, ki so učinkovito prestregli zaledne vode na severu naselja ter jih preusmerili proč od središča Strunjana.
Tokrat je poplavil potok Strunjanska rečica oz. Roja, katerega urejanje je v pristojnosti države. Po podatkih piranske občine je do poplav prišlo prav zaradi ureditvenih del na potoku, ki jih je izvajalo podjetje VGP Drava. V času izvajanja del so delavci namreč zaprli strugo in jo celo pregradili zaradi urejanja gradbiščnega dostopa. Tako se potok ni mogel izliti v morje in je poplavil naselje.
Problem poplavljanja Strunjanske rečice po prepričanju občine ni moč rešiti zgolj z meteorno kanalizacijo v cesti, pač pa je poplavno varnost Strunjana nujno reševati celostno.
Na občini tako menijo, da bi ustrezno poplavno varnost Strunjana država morala zagotoviti s poglabljanjem struge potoka ter gradnjo protipoplavnih nasipov, za kar pa še ni zagotovila dovolj sredstev. Občina je zato v dogovoru z agencijo za okolje sama naročila projektno dokumentacijo za izvedbo protipoplavnega nasipa, a se je izvedba ustavila zaradi zapletov z lastniki zemljišč.
Veseli jih sicer, da je država pristopila k ureditvi spodnjih bregov Strunjanske rečice, vendar si želijo, da bi se reševanja protipoplavne varnosti lotila celostno.
“Dela, ki jih država izvaja na spodnjem toku Strunjanske rečice z ožanjem struge in dvigovanjem nasipov, sicer varujejo Strunjanske soline, a vplivajo na poplavno varnost gorvodno, saj se vode tako razlijejo na najnižji točki, ki se nahaja prav v središču Strunjana, ki leži v depresiji,” opozarjajo na občini.
Zaradi vse pogostejših izrednih padavin je župan Peter Bossman v torek na ministrico Ireno Majcen naslovil zahtevo za takojšnje ukrepanje v protipoplavni zaščiti na območju Občine Piran. Med drugim je zahteval takojšen ukrep v zvezi z nedovoljenim posegom zasebnega investitorja na vodotoku, ki je brez soglasja pristojne službe za vode uredil nove cestni priključek na državno cesto v Strunjanu, pri tem pa bistveno zmanjšal pretok vode.
Bossman je po navedbah občine izrazil pričakovanje, de bo ministrstvo začelo problematiko poplavljanja območja reševati celovito, rešitev pa mora vključevati tudi redno vzdrževanje. Zato je zahteval tudi ponovno celovito proučitev projektne rešitve pri sanaciji nasipa.
