V zavarovanem območju je več kot 1400 različnih vrst praprotnic in semenk oziroma kar 40 odstotkov vse slovenske flore. V območju parka je tudi nekaj sto vrst, ki so zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja, neprimernega načina rabe življenjskega prostora in tudi svoje mikavnosti ogrožene ter potrebujejo posebno varstvo, so sporočili iz javnega zavoda Triglavski narodni park.
“Tako kot povsod po Sloveniji je tudi v Triglavskem narodnem parku strogo prepovedano odvzemati rastline zavarovanih vrst iz narave, v prvem in drugem varstvenem območju narodnega parka pa navedena omejitev dodatno velja tudi za nezavarovane vrste,” so opozorili v zavodu in posebej izpostavili zaščito lepega čeveljca, ki spada med strogo zavarovane vrste.
Lepi čeveljc je največji predstavnik v naravi rastočih kukavičevk oziroma orhidej v Evropi. V Sloveniji je predvsem alpska vrsta in spada med značilne rastline bukovih gozdov, nanj pa lahko naletimo tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Ta očem izjemno privlačna rastlina je v Sloveniji strogo zavarovana že od leta 1922.
Po strokovnih ocenah uspeva v Triglavskem narodnem parku kar petina slovenske populacije lepega čeveljca. Poleg gnojenja, intenzivne paše, posegov v prostor in neprimernega gospodarjenja z gozdovi pa ga ponekod ogrožajo tudi množično obiskovanje rastišč in z njim povezana trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje in odnašanje rastlin.
Nekatera rastišča so razmeroma lahko dostopna in prepredena s stezami, zato tudi poostren naravovarstveni nadzor v času cvetenja rastlin ne more zagotoviti njihove popolne zaščite. “Kljub temu verjamemo, da večina občudovalcev obiskuje rastišča odgovorno, zavedajoč se varstvenega pomena tega prelepega predstavnika orhidej,” so poudarili v zavodu.
Poleg naravovarstvenih nadzornikov triglavskega parka se v izvajanje poostrenega nadzora na območjih z najbolj ranljivimi rastišči vključujejo še druge pristojne službe. Zaznane kršitve, kot so namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje ali posedovanje rastlin lepega čeveljca, pa se lahko obravnavajo celo kot kaznivo dejanje.
Vse obiskovalce pozivajo, naj občudujejo in uživajo v lepotah tako lepega čeveljca kot tudi ostalega planinskega cvetja. “Naj bodo ti lepi prizori shranjeni v spominu in ne na plačilnih nalogah naravovarstvenih nadzornikov,” so izpostavili.
Poleg tega v Triglavskem narodnem parku velja še nekaj drugih pravil, kot so parkiranje vozil na označenih parkiriščih, hoja po označenih poteh, spoštovanje življenjskega prostora rastlin in živali ter vodenje psov na vrvici. Jasne noči, posute z zvezdami pa je mogoče doživljati na klopeh planinskih koč, zavetišč in bivakov, medtem ko kampiranje in bivakiranje izven za to določenih mest ni dovoljeno.