Nemška kanclerka Angela Merkel se je pred neformalnim vrhom Evropske unije na Malti, kjer naj bi bilo največ govora o prebežnikih, pa tudi o perspektivi EU ob njenem 60. rojstnem dnevu in skrbeh ob potezah novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ustavila na enodnevnem obisku v Turčiji. Seveda ne naključno: Turčija je država, ki v tem trenutku s tem, da na svojem ozemlju v zamenjavo za več milijard evrov zadržuje več kot dva milijona beguncev in migrantov, na neki način drži v svojih rokah prihodnost EU. Toda o tem vprašanju kot da včeraj ni bilo govora; tako Merklova kot njena sogovornika, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in premier Binali Yildrim, o tem problemu na tiskovnih konferencah niso rekli niti besede. Zagotovo pa so rekli marsikaj o tem za zaprtimi vrati. Nemčija, ki je v begunskem valu sprejela okoli milijon prosilcev za azil, ki so v velikanski večini prišli preko Turčije in Egejskega morja v Grčijo, torej v EU, je pred parlamentarnimi volitvami, napovedanimi za september, in če bi Erdogan uresničil svojo večkratno grožnjo, da bo znova odprl meje, bi se Merklovi skoraj gotovo obetal poraz. Erdogan se tega zaveda in s tem zagrozi vsakič, ko mu kaj ni všeč: enkrat pove, da denar iz EU še ni prispel, drugič, da uradni Bruselj ne posveča dovolj dinamike pristopnim pogajanjem z uradno Ankaro. Prav tako Erdogan, ki je julija lani uspešno preživel amaterski državni udar, krepi svojo moč in si obeta uspeh na spomladanskem referendumu o spremembi ustave, ki bi mu kot predsedniku dal skoraj neomejena pooblastila. V predreferendumskem času pa kritike niso dobrodošle. Zato je Merklova uradno zgolj pozvala Erdogana, naj spoštuje svobodo govora in delitev oblasti. Hkrati je izrazila zaskrbljenost zaradi krčenja svobode medijev in med drugim omenila, da kar nekaj nemških novinarjev ni dobilo dovoljenja za delo v Turčiji. O prihajajočem referendumu pa je dejala, da je treba storiti vse za ohranitev delitve oblasti, svobode govora in raznolikosti družbe. "Opo