Kot je dejal na vladni novinarski konferenci o razmerah glede covida-19, število okuženih z novim koronavirusom skokovito narašča, pritisk na bolnišnice se stopnjuje, vse več je bolnikov, ki zaradi dihalne odpovedi potrebujejo obravnavo v bolnišnicah.

Danes je v državi že več kot 38.000 aktivno okuženih. Čeprav le nekaj odstotkov teh kasneje potrebuje bolnišnično obravnavo, ob takem številu aktivno okuženih že nekaj primerov lahko pomeni neobvladljive razmere, je opozoril Jereb. Še bolj je po njegovih besedah zaskrbljujoč podatek, da približno 25 odstotkov bolnikov, ki so sprejeti v bolnišnico, zaradi kritičnega poteka bolezni potrebuje obravnavo na intenzivnih oddelkih.

“Nisem prepričan, da bo naš zdravstveni sistem, ne glede na ves trud in požrtvovalnost zdravstvenih delavcev, ta pritisk dejansko zmogel,” je dejal. Spomnil je tudi na zadnjo projekcijo Inštituta Jožef Stefan glede razvoja epidemije v naslednjih tednih. Kot je povzel, se nam v bolnišnicah obeta več kot 1200 covidnih bolnikov, od tega prek 250 na oddelkih za intenzivno zdravljenje.

Pri tem po Jerebovih besedah problem niso toliko oprema, aparati, ampak predvsem pomanjkanje ustreznega usposobljenega kadra. “Rezerve tu praktično ni. Zdravstveni kader je na eni strani izčrpan, nekateri žal tudi zbolevajo,” je poudaril. Standard oskrbe pa je, kot je dejal, že danes nižji, kot je bil pred covidom-19.

Jereb je izpostavil, da prerazporejanje kadra iz necovidnih v covidne dejavnosti, kar sicer do neke mere poteka, žal ni rešitev in “v nedogled to nikakor ne bo šlo”. Zavedati se je namreč treba, da imamo tudi številne druge bolnike z akutnimi težavami, ki jih je treba obravnavati.

V tem trenutku sicer še opravijo vse posege, ki so potrebni. Če pa bo covidnih bolnikov, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo, 220, 250 ali celo več, bodo zanesljivo do neke mere prisiljeni v improviziranje, določeni posegi pa ne bodo opravljeni. Upa, da le tisti, ki ne bodo življenjsko nujni.

Glede morebitnega pošiljanja bolnikov v tujino pa Jereb pravi, da imajo tudi v sosednjih državah težave in tudi če se uspejo dogovoriti za premestitev desetih, morda 20 bolnikov, to “vsekakor ne bo rešitev našega problema”. So pa protokoli za to izdelani, koordinira pa jih ministrstvo za zdravje.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je danes skupaj hospitaliziranih 239 bolnikov s covidom-19, od katerih jih 71 zdravijo na intenzivni negi. Povprečna starost bolnikov v zadnjih tednih ostaja podobna: na navadnih oddelkih so v povprečju stari 70 let, na intenzivnih 61 let. Najmlajši covidni bolnik na navadnem oddelku je star 24, na intenzivni negi pa 32. V bolnišnici je tudi pet porodnic, ki so okužene z novim koronavirusom, in trije otroci, dva stara 11 mesecev in en dve leti. Ni pa po Jerebovih navedbah noben otrok zaradi covida-19 na kisiku.

V UKC Ljubljana se tako po Jerebovih besedah bližajo številkam, s katerimi so se soočali novembra lani, ko so imeli hospitaliziranih več kot 350 bolnikov, od tega na intenzivnih oddelkih 69 kritično bolnih.

Med covidnimi bolniki, ki jih zdravijo, še vedno prevladujejo bolniki, ki niso cepljeni proti covidu-19. Na navadnih oddelkih ni cepljenih 60 odstotkov bolnikov, na intenzivnih oddelkih pa skoraj 80 odstotkov bolnikov. Pri tem je pojasnil, da gre pri covidnih bolnikih, ki potrebujejo intenzivno bolnišnično oskrbo, pa so bili cepljeni, za posameznike, ki so se večinoma cepili pred več kot šestimi meseci. Prevladujejo starejši in osebe s sočasnimi kroničnimi boleznimi, tretjina jih je hudo imuno kompromitirana.

“Če bi imeli višjo precepljenost, se ne bi soočali s številkami, s katerimi se,” je poudaril Jereb, ki je prepričan, da bi bilo število tistih, ki bi potrebovali bolnišnično zdravljenje, obvladljivo.

“Dejstvo je, da je celotna država na nek način talec posameznikov, ki se iz različnih razlogov – praviloma pa strokovno neutemeljenih – niso cepili, se niso držali ukrepov oziroma priporočil,” je ugotavljal. Zato je znova pozval vse, ki se še niso cepili, da to storijo. Je sicer pozno, pa vendarle ne prepozno, je dodal.

Vse, tako cepljene kot necepljene, pa je pozval k samozaščitnemu obnašanju, nošenju zaščitnih mask v zaprtih prostorih, skrbi za medosebno razdaljo in higieno rok.