Kot v revizijskem poročilu ugotavlja računsko sodišče, je imel Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana v obdobju, na katero se nanaša revizija, razdrobljeno informacijsko okolje, ki se je organsko razvijalo skladno s potrebami posameznih organizacijskih enot, praviloma ne da bi upoštevalo strateške usmeritve zavoda.

Med drugim bolnišnici v nasprotju s strategijo ni uspelo uvesti enovite zdravstvene informacijske rešitve, je pa uvedel vrsto novih, ki jih v okviru strateškega načrtovanja ni predvideval, strategije pa ni dopolnil ali posodobil.

Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja bolnišnice ugotovilo, da je UKC kupil več informacijskih rešitev, ki so bile deloma ali v celoti razvite posebej zanj in na podlagi znanj njegovih zaposlenih. Hkrati pa so pravice nadgradenj in sprememb informacijskih rešitev ne glede na vlogo UKC pri njihovem nastanku praviloma obdržali zunanji dobavitelji. Zato klinični center ni mogel naročati vzdrževanja in nadgradenj informacijskih rešitev po tistih postopkih javnega naročanja, ki bi mu zagotavljali najugodnejše cene, piše v revizijskem poročilu računskega sodišča.

Odhodki UKC za informacijsko podporo so med letoma 2011 in 2014 predstavljali od 1,3 odstotka do 1,7 odstotka vseh njegovih odhodkov oziroma med 5,5 milijona evrov in 7,7 milijona evrov na leto. Od začetka leta 2011 do konca lanskega maja so skupaj znašali okoli 29,5 milijona evrov. K odhodkom za informacijsko podporo UKC je smiselno dodati še nakupe različne strojne opreme in informacijskih rešitev, ki jih je izvedlo ministrstvo za zdravje in so v tem obdobju znašali nekaj več kot 9,1 milijona evrov, še piše v poročilu.

Pri pregledu poslovanja UKC je računsko sodišče obenem ugotovilo, da je njihovo delo v veliki meri temeljilo na dokumentaciji v papirni obliki. Poleg tega so morali zaposleni zavoda ročno izpolnjevati številne organizacijske obrazce. Tudi organizacijske enote zavoda si podatkov o pacientu in njegove medicinske dokumentacije med seboj praviloma niso elektronsko izmenjavale, saj zavod ni pripravil ustreznih organizacijskih pravil za upravljanje dostopov do občutljivih osebnih podatkov.

Za informacijsko podporo v zavodu je sicer skrbela organizacijska enota področja za informatiko, ki je imela ob koncu revizije 28 zaposlenih, poleg njih pa je bilo v različnih organizacijskih enotah zavoda zaposlenih še šest drugih informatikov.

Sodišče je ugotovilo še, da so se funkcionalnosti nekaterih informacijskih rešitev v UKC podvajale oz. so te podpirale ista področja dela. Po oceni revizorjev je posebej veliko oviro učinkovitejšemu delovanju zavoda predstavljala uporaba različnih zdravstvenih informacijskih rešitev, saj zaposleni z ustreznimi pooblastili praviloma niso mogli poiskati podatkov o preteklem zdravljenju svojih bolnikov na drugih organizacijskih enotah.

V več primerih je UKC tudi kupil informacijske rešitve, ki jih je začel uporabljati šele čez več let ali pa jih do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, še ni začel uporabljati.

Pri zagotavljanju informacijske podpore so se v UKC v veliki meri zanašali na dobavitelje informacijskih rešitev in zunanje izvajalce. Ker pa niso ustrezno upravljali pogodb s partnerji na področju informacijske podpore, te pogosto niso ustrezno ščitile interesov zavoda, ugotavlja računsko sodišče.

Računsko sodišče je od UKC zahtevalo predložitev odzivnega poročila in podalo priporočila za učinkovitejše zagotavljanje informacijske podpore delovanju kliničnega centra.

Kliničnemu centru med drugim predlagajo, naj opredeli enotne tehnološke usmeritve, razvije sistem zagotavljanja kakovosti informacijske podpore s preizkušenimi procesi ter standardi razvoja ter zagotovi, da bodo zaposleni organizacijske enote področja za informatiko pravočasno seznanjeni z investicijskimi aktivnostmi, ki zahtevajo njihovo sodelovanje.

Na računskem sodišču UKC priporočajo tudi pripravo notranjih navodil za zajem in hrambo dokumentarnega gradiva v digitalni obliki, ki naj jih bolnišnica v potrditev posreduje Arhivu RS. V novih pogodbah z zunanjimi izvajalci storitev informacijske podpore pa naj klinični center po predlogu računskega sodišča natančno opredeli, katere informacijske rešitve podpora vključuje.