“Ostajajo elektivni programi kardiokirurgije, onkologije, dialize in še nekaterih, ki jih preprosto zaradi prizadetosti bolnikov ni mogoče ukiniti,” je v današnji izjavi za medije pojasnil direktor UKC Maribor Vojko Flis.
Zaenkrat so zvišali število postelj za bolnike s covidom-19, ki ne potrebujejo potrebujejo umetnega predihavanja, za 26, tako da jih imajo zdaj skupno 66. “V naslednjem obdobju lahko zvišamo še za 40, kar pomeni, da bomo imeli za bolnike, ki ne potrebujejo umetnega predihavanja, več kot sto postelj,” je pojasnil direktor.
Enoto za bolnike s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, so preselili v osrednjo enoto za intenzivno nego in tam imajo zdaj na voljo 24 mest za umetno predihavanje bolnikov s covidom-19.
Trenutno se v UKC Maribor zdravi 36 bolnikov s covidom-19, ki ne potrebujejo potrebujejo umetnega predihavanja, še osem pa jih je v intenzivni enoti.
Tako kot prejšnje konce tedna so bili tudi v tem soočeni z novimi okužbami med zaposlenimi, katerih izvor je zunaj bolnišnice, zato zaradi njihovega umika z delovnega mesta čutijo močan izpad kadra. “Znotraj ustanove okuženih na t.i. belih oddelkih nimamo,” je zatrdil Flis.
Ponovil je, da pri oskrbi bolnikov s covidom-19 niso težava oprema ali prostori, temveč kadri. Zaradi tveganih stikov ali odrejenih karanten namreč dnevno manjka okoli sto zaposlenih. Težavo poskušajo reševati s prerazporejanjem kadrov ter študenti medicine in zdravstvene nege.
Zaenkrat so po besedah Flisa preizkusili dve vrsti hitrih testov za novi koronavirus. “Ena vrsta se je izkazala kot zelo zanesljiva pri t.i. negativni napovedni vrednosti. To pomeni, da nam zelo hitro pove, da nekdo ni okužen z virusom, in to nam je močno olajšalo delo na urgenci, ki bi se nam sicer sesula,” je dejal.
Razočaran je nad raznimi teorijami zarote, še posebej ko te prihajajo iz zdravniških vrst. “Mi pa se srečujemo z bolniki in bolnikom poskušamo pomagati tako, kot nalaga stroka,” je dejal.
Ob tem je poudaril, da nošenje zaščitne maske pomaga pri vseh dihalnih okužbah, ne zgolj pri novem koronavirusu. “Tudi pri gripi ne pljuvamo v sočloveka. Če zase mislimo, da smo nepremagljivi, da se nam ne more nič zgoditi, pomislimo na ranljive, ki so del socialne mreže. Na dedke in babice, ki držijo pokonci številne družine. Nekateri mladi ne bi mogli živeti, če jim babice in dedki ne bi čuvali otrok. Naj jih pustimo umreti? Imejmo vsaj toliko človeškega sočutja, da skrbimo za druge, če nas že zase ne skrbi,” je izpostavil.
