V Ukrajini se danes spominjajo žrtev jedrske nesreče v Černobilu. Po državi so se v času, ko je pred 30 leti odjeknila prva eksplozija v četrtem reaktorju elektrarne, oglasili sirene in cerkveni zvonovi, dopoldne pa je v Kijevu ob spomeniku žrtvam potekala slovesnost, ki se je je udeležil tudi predsednik Peter Porošenko. Popoldne bo slovesnost še blizu kraja nesreče v Černobilu in tudi te se bo udeležil Porošenko, poročajo tuje tiskovne agencije. Sorodniki žrtev so se zbrali na bedenjih v več cerkvah, tudi v cerkvi v kraju Slavutič, ki so ga na novo zgradili za ljudi, ki so pred nesrečo živeli v bližini elektrarne v Černobilu. Katastrofa v Černobilu je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva, a še vedno ostaja neznanka, koliko žrtev je terjala. Ob sami eksploziji je umrlo 30 ljudi, tisoči pa nato zaradi posledic sevanja. 26. aprila 1983 ob 1.23 zjutraj sta v Černobilu med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Sovjetske oblasti so mednarodni javnosti nesrečo več dni prikrivale in ta je zanjo izvedela šele, ko so na Švedskem zaznali povečano radioaktivno sevanje. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob obletnici danes dejal, da je bil Černobil resna lekcija za celotno človeštvo, tragedija pa bi bila po njegovih besedah še večja, če ne bi bilo pogumnih reševalcev, gasilcev, vojakov in drugih, ki so tvegali svoja življenja. "Černobilska tragedija je bila manjša samo zahvaljujoč ljudem, ki so opravljali državljansko dolžnost. Mnogi so žrtvovali svoje življenje za rešitev drugih," je v sporočilu zapisal Putin. ZN pa so ob obletnici spomnili, da je Černobil vodil v tesnejše globalno sodelovanje na področju jedrske varnosti. "Dodatne izboljšave je nato leta 2011 prinesla nesreča v Fukushimi na Japonskem, a ključna lekcija obeh nesreč ostaja, da varnosti ne smemo jemati za same po sebi umevne, je poudaril direktor Mednarodne ag