Kot je pred začetkom sestanka novinarjem povedal direktor Klinike Golnik Matjaž Fležar, v povprečju beležijo en nasilen primer na mesec. Rešujejo jih sami, “kakor vemo in znamo”.

Kot je dejal, bi morda morali okrepiti varnostne službe, morda bi potrebovali tudi neko usposabljanje s strani psihiatrov, kako se pogovarjati s takimi ljudmi. “A to je problem, za katerega vemo že vsaj 10 let,” je dodal Fležar.

Kot enega od možnih razlogov za izpade nasilja nad zdravstvenimi delavci Fležar vidi to, da “smo morda že dolga leta v ospredje postavljali pravice bolnikov, zelo malo pa se govori o pravicah zaposlenih in njihovi ogroženosti. Morda je zdaj čas, da spregovorimo še o tej drugi strani, da smo tako kot drugi javni uslužbenci, kot policija ali vojska, tudi mi morda izpostavljeni nasilju”.

Fležar si sicer želi jasna navodila za ukrepanje, pojasnila o pristojnostih pooblaščenih organov in navodila, kako to spremljati, “da bomo vedeli, kako varni smo na svojem delovnem mestu”.

Prvi mož Splošne bolnišnice (SB) Celje Marjan Ferjanc je pojasnil, da so se ob izolskem primeru globoko zamislili. “Take primere imamo tudi pri nas, a ne tako ekstremne. Večinoma gre za verbalno nasilje, imeli smo tudi dva ali tri primere fizičnega nasilja, za ugrize ali udarce s stolom.”

Motiv za strelski pohod 70-letnika v Izoli naj bi bila predolga čakalna doba na zdravljenje. Kot je dejal Ferjanc, so same čakalne vrste lahko le povod za take dogodke, vzroki pa so globlji. “Veliko tega izhaja iz kulture obnašanja,” je dejal Ferjanc, po oceni katerega se število takih primerov v zadnjih letih ne povečuje.

V Celju so po izolskem dogodku zaposlene znova opomnili na protokole ravnanja v primerih nasilja, v bolnišnici imajo zaposlenega tudi varnostnika.

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu je bilo po besedah generalne direktorice Zlate Štiblar Kisić nekaj primerov agresivnosti, a so vse uspeli rešiti z dialogom, da so se ljudje umirili. Pripravljen imajo tudi seznam ukrepov v morebitnem primeru nasilja.

V SB Brežice se s primeri nasilja soočajo le občasno. Kot je dejala direktorica Nataša Avšič Bogovič, zaposleni v primeru težavnih bolnikov ali svojcev običajno pokličejo policijo, ki se nemudoma odzove in pomaga rešiti položaj.

Zgolj zaradi primera iz Izole zaposlenih v Brežicah ni bolj strah, so pa prizadeti, je povedala Avšič Bogovičeva.

V SB Nova Gorica zaznavajo največ verbalnega nasilja, fizičnega pa manj, je pojasnila pomočnica direktorja za strokovno-medicinske zadeve Dunja Savnik Winkler. Ob prevzemu urgentnega centra so najeli zunanjo varnostno službo, sicer pa okrepitev fizičnega varovanja po njenem mnenju ni potrebna, ker večino sporov uspejo rešiti le z ustnim pogovorom. Savnik Winklerjeva meni, da morajo več delati na odnosih oz. na skrajševanju čakalnih vrst, “saj je to velikokrat razlog za nezadovoljstvo in negodovanje”.

Na sestanku sodeluje tudi strokovnjak za varnost, ki naj bi vodstvom bolnišnic svetoval o tem, kako bolje poskrbeti za varnost.