Kot je za STA povedala 17-letna dijakinja Gimnazije Šentvid je to zanjo velika čast. “Ponosna sem, da bo satelit v vesolju nosil moje ime.”

To čast si je prislužila leta 2011, ko je kot 10-letna učenka osnovne šole Kašelj zmagala na likovnem natečaju Galileo na temo Vesolje in vesoljska plovila.

Izvorna risba z naslovom Vesolje ka-BUM še vedno krasi njeno steno, v domači dnevni sobi pa visi tudi povečana različica te risbe, je razkrila dijakinja.

V natečaju so sodelovali otroci, rojeni med letoma 2000 in 2002, žirija pa je izbrala po enega zmagovalca iz vsake od tedanjih 27 članic unije. Po vsakem zmagovalcu so poimenovali en satelit iz navigacijskega sistema Galileo.

Doslej so jih v vesolje izstrelili že 22, v sredo pa v vesolje odhajajo še štirje sateliti, ki so poimenovani po Tari iz Slovenije, Samuelu iz Slovaške, Anni iz Finske in Ellen iz Švedske. Izstrelitev zadnjega satelita, poimenovanega po Patricku iz Velike Britanije, bo predvidoma sledila čez dve leti.

Slovenska dijakinja izstrelitve satelita s svojim imenom najverjetneje ne bo uspela spremljati prek spleta, saj se trenutno udeležuje tabora. “Bomo pa opazovali nebo, če bo slučajno priletel mimo,” se je pošalila Kebrova, ki je danes tudi uspešna atletinja.

Štiri satelite sistema Galileo bodo iz evropskega vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelili z evropsko nosilno raketo Ariane-5.

V orbiti je trenutno že 22 satelitov evropskega satelitskega sistema Galileo, ki je začel začel delovati konec leta 2016. Sistem, ki ga je Evropska vesoljska agencija v sodelovanju z Evropsko komisijo začela vzpostavljati leta 1999, prinaša natančnejši signal in boljšo pokritost z njim, EU pa želi z njim tudi konkurirati ameriškemu sistemu GPS in ruskemu Glonasu. V svoji polni konstelaciji naj bi izboljšal signal za satelitsko navigacijo EU ter postal najnatančnejši satelitski navigacijski sistem na svetu.

Do leta 2020 naj bi v okviru Galilea okoli Zemlje krožilo do 30 satelitov. Ocenjena vrednost projekta do leta 2020 je 10 milijard evrov.