Pirc je v pogovoru za STA povedal, da so se s primerom Adrie Airways začeli ukvarjati še pred stečajem letalskega prevoznika. K njim je namreč prišlo vodstvo podjetja in jih prosilo za finančno pomoč. Ko so analizirali poslovanje, so ugotovili, da je stanje alarmantno, in pristojnim na vladi poročali, da pomoč ne bi bila smiselna.
Po jesenskem stečaju Adrie Airways pa so v navezi z gospodarskim in finančnim ministrstvom začeli delati izračune glede ustanovitve novega državnega prevoznika. Pri tem so si, tako Pirc, pomagali z letalskimi strokovnjaki, nekdanjimi zaposlenimi, najemodajalci letal in drugimi deležniki, ki se spoznajo na specifičen letalski sektor.
Ugotovili so, da sta ključni spremenljivki dve: zasedenost letal in cena letalske vozovnice. Na tej podlagi so pripravili različne scenarije poslovanja in ugotovili, da bi se dosežena letna izguba novega prevoznika gibala okoli 10 milijonov evrov, prvo leto mogoče nekoliko več, v naslednjih pa morda nekoliko manj. Dolgoročno bi se izguba lahko ustalila nekje okoli osmih milijonov evrov, pod predpostavko normalne zasedenosti letal.
Predvideli so tudi vsa možna tveganja, npr. glede pridobitve časovnih slotov na najpomembnejših letališčih, ki so po stečaju Adrie večinoma že šli v druge roke, in obnovitve odnosov z združenjem Star Alliance, ki je Adrii omogočala nadaljnje povezave z letališči drugod po Evropi in svetu.
Ko so vključili še ta tveganja, so ugotovili, da bi bila izguba lahko tudi večja, zato so pristopili k alternativnemu poslovnemu modelu, o katerem se zdaj pogovarjajo s potencialnimi partnerji. Več bi bilo lahko znano v začetku novega leta, ko bodo o tem lahko poročali ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je ocenil Pirc.
Po Pirčevih besedah gre za povezljivost s štirimi evropskimi vozlišči: Frankfurtom, Münchnom, Zürichom in Brusljem. Cilj je, da se doseže tri do štiri lete dnevno, ob različnih urah dneva, torej tudi zjutraj. Poletni vozni red prevoznikov, ki so po propadu Adrie linije v omenjena mesta obnovili, take frekvence letov ne predvideva, pri čemer so za državno upravo pomembni jutranji leti v Bruselj.
Lete bi po alternativnem scenariju izvajali do trije prevozniki, ki bi jim država za to izplačevala nadomestilo. Pirc zaradi občutljivosti položaja ni želel povedati, za koga gre, je pa dejal, da gre za evropske regionalne prevoznike.
Glavna prednost tega scenarija je po njegovem ta, da se lahko izvaja nadzor nad stroški, hkrati pa se dosežejo vsi cilji glede povezljivosti Slovenije s svetom, tako da gospodarstvo in turizem ne bi utrpela škode na ta račun. Cilj pa je, da to sofinanciranje letov ne bi trajalo v nedogled, ampak bi bilo omejeno, je pripomnil Pirc.
Po oceni DUTB bi bil v tem primeru letni strošek za državo manjši in precej bolj pod nadzorom od dokapitalizacij, ki bi bile potrebne za pokrivanje izgube novega letalskega prevoznika.
Je pa priznal, da “zadeva ni enostavna”, saj bi jo drugače pogosteje uporabile tudi druge države.
STA bo sicer celotni pogovor z glavnim izvršnim direktorjem DUTB objavila predvidoma v petek.
