Razstava Plečnik na Brionih razkriva doslej neznane izvirne načrte in skice vrtnega kamnitega paviljona, ki je bil naročen kot darilo Zveze slovenskih borcev za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita.

Plečnik je paviljon načrtoval v neposredni bližini državne rezidence na najbolj znanih istrskih otokih Brionih. Tako je med drugim uresničil tudi mladostno željo, da bi s kamnom gradil v mediteranskem okolju. Gradnja paviljona sodi med zadnja Plečnikova dela, saj se je je lotil kot 83-letnik leta 1955, dve leti pred smrtjo.

Obiskovalci si bodo v muzeju arhitekture Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (Hazu) do 20. novembra lahko prav tako ogledali vrsto fotografij, vključno z zadnjimi Plečnikovi portreti iz leta 1956.

Kot so napovedali organizatorji dogodka, je posebno dragoceno osebno pričevanje slovenskega umetnostnega zgodovinarja in pobudnika projekta paviljona Lojzeta Gostiše o okoliščinah, ki so botrovale izvedbi projekta, ki predstavlja simbolični Plečnikov testament.

Gostiša je prispeval dragoceno donacijo o brionskem paviljonu rokopisnemu oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane, ki je razstavo pripravila v sodelovanju s Plečnikovo hišo, v kateri so januarja letos tudi premierno predstavili Plečnikovo brionsko epizodo.

Zagrebška razstava bo nadgrajena z delom Plečnik na Hrvaškem, saj je velikan slovenske in evropske arhitekture ustvarjal tudi v sosedni državi.