Predsednik DZ Brglez se je uvodoma zahvalil obema arhivoma, ker sta z razstavo približala osamosvojitvene dogodke v Sloveniji tudi državljanom na Hrvaškem. “Na ta način se krepijo vezi medsebojne povezanosti, poznavanja, razumevanja in sodelovanja,” je dejal Brglez pred odprtjem razstave.

Izrazil je upanje, da bo ogled razstave prevzel in navdušil obiskovalce, da bodo začutili nekaj tistega čustvenega naboja, ki je preveval ne le Slovenijo, temveč tudi Hrvaško. Predsednik hrvaškega sabora Reiner je med drugim izpostavil, da so na Hrvaškem pozorno spremljali, kaj se je dogajalo v Sloveniji pred razpadom nekdanje skupne države.

“Kriza, ki je izbruhnila v bivši Jugoslaviji v začetku 80. let 20. stoletja, je šla na roko demokratizaciji družbe, med katero je bila Slovenija resnično prva,” je dejal Reiner. Razstava kaže na povezave med Hrvaško in Slovenijo iz časov njune osamosvojitve, kar sta potrdili tudi z razglasitvijo svoje neodvisnosti 25. junija 1991, je dodal.

V svojemu nagovoru je sklenil, da imata državi tudi danes kljub nekaterim razlikam in sporom več tega, kar ju povezuje, kot ju ločuje.

Razstava Milijon 289 tisoč 359 Za samostojno državo Slovenijo so v slovenskem državnem arhivu pripravili pred petimi leti ob 20. obletnici plebiscita. Za 25. obletnico so jo obudili in dodelali ter na povabilo državnega zbora med 12. decembrom lani in 9. januarjem letos ponovno postavili v slovenskem parlamentu.

Interaktivna razstava je razdeljena na tri dele, ki govorijo o obdobju od novembra 1990 do januarja 1991. Predstavljeno je vzdušje pred plebiscitom, ki vključuje številne dokumente in medijska poročanja. Osrednji del je dan plebiscita, na koncu pa fotografije prenašajo občutke državljanov po razglasitvi izidov plebiscita.

Na današnji otvoritvi so bili ob drugih gostih in vabljenih tudi številni diplomati, ki so akreditirani na Hrvaškem.

Razstava, ki izpostavlja plebiscit kot del obsežne in bogate slovenske osamosvojitvene zgodovine, bo v Zagrebu na ogled do 20. maja.