V ponedeljek zjutraj so se protestniki zbrali pred hišo republikanskega predsednika senatnega odbora za pravosodje Lindseyja Grahama iz Južne Karoline, ki je kasneje tvitnil podpornikom, naj mu stojijo ob strani proti “drhali”. Graham je sicer skupaj z več drugimi republikanci, na čelu z McConnellom, leta 2016 trdil, da se vrhovnega sodnika ne sme potrjevati v volilnem letu.

Takrat je devet mesecev pred volitvami predsednik Barack Obama na položaj preminulega konservativnega sodnika Antonina Scalie imenoval Merricka Garlanda, vendar pa McConnell kot vodja večine ni dovolil niti zaslišanja, kaj šele glasovanja o kandidatu. Trdil je, da je treba počakati na voljo volivcev. Po presenetljivi Trumpovi zmagi so republikanci potem na sodišče potrdili konservativca Neila Gorsucha.

Trump je v ponedeljek dejal, da bo na položaj Bader Ginsburgove imenoval sodnico, ime pa bo znano do petka ali sobote. Imel naj bi ožji seznam petih kandidatk, vendar pa izstopata le dve. Obe sta prizivni sodnici, ki ju je na položaj imenoval Trump.

Barbara Lagoa je 52-letna hči kubanskih priseljencev, ki je bila novembra z dvostrankarsko podporo 80 glasov v senatu potrjena za prizivno sodnico v Atlanti. Trump v anketah na Floridi zaostaja za Bidnom, njeno imenovanje pa bi mu lahko prineslo dodatne glasove latinsko-ameriških volivcev.

Vendar pa bo najverjetneje izbrana 48-letna Amy Coney Barrett, ki jo je Trump imenoval za prizivno sodnico v Chicagu. Potrjena je bila oktobra 2017 z le 55 glasovi. Demokrati ji nasprotujejo, ker je odločna nasprotnica pravice žensk do splava. Mati sedmih otrok je priljubljena kandidatka ameriške krščanske desnice, ki se je v treh letih dela na prizivnem sodišču dokazala s svojimi mnenji. V mladosti je nekaj časa delala kot pravna pomočnica sodnika Scalie.

Demokrati obtožujejo republikance hinavščine, saj hitijo s potrjevanjem naslednice Bader Ginsburgove tik pred volitvami. Protestniki so pred McConnellovo hišo vzklikali, da je hinavec brez etike.

Za Trumpa je prepir okrog vrhovnega sodišča dobrodošel, ker odvrača pozornost od dejstva, da je pod njegovim vodstvom zaradi pandemije koronavirusa umrlo 200.000 Američanov. Skupaj s strankarskimi kolegi je prepričan, da bo z imenovanjem nove vrhovne sodnice dobil več glasov, kot bi jih sicer.

Tako kot bo Trump imenoval kandidatko, ki bo nasprotovala splavu, boju proti podnebnim spremembam, enakopravnosti homoseksualcev in ugodnostim za manjšine, odpravila zdravstveno reformo, podpirala orožje in smrtno kazen, nasprotovala sindikatom, bo Biden – če bo sploh dobil priložnost – imenoval kandidatko, ki bo sprejemala diametralno nasprotne odločitve.

Leva volilna baza se z vrhovnim sodiščem ni pretirano obremenjevala, za republikance pa je to najpomembnejša stvar. Zaradi spreminjanja etnične sestave ameriškega volilnega telesa se stranka, v kateri prevladujejo belopolti moški, zaveda neizogibnosti sprememb.

Če jim zmanjka volivcev, bodo imeli na svoji strani zvezne sodnike, katerih mandat je dosmrten. Predsednik lahko skuša vladati z izvršnimi ukazi, kongres sprejema zakone, vendar pa je vrhovno sodišče tisto, ki ima zadnjo besedo. Konservativna večina sodišča s šestimi glasovi proti trem bo pomenila, da bo smer ZDA konservativna vsaj še naslednjih 20 let.

McConnell potrebuje za potrditev vrhovne sodnice najmanj 50 od 53 republikanskih glasov v 100-članskem senatu. Doslej sta nasprotovanje potrditvi naslednice Bader Ginsburgove pred volitvami izrekli le dve senatorki, možen pa je še prestop Mitta Romneyja. V tem primeru bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Mike Pence.

Graham in kolegi razlagajo, da so si demokrati sami krivi, ker so v času Obame, ko so imeli v senatu večino, odpravili t. i. filibuster oziroma obstrukcijo za sodniške kandidate. McConnell je to v štirih letih Trumpove vladavine s pridom izkoriščal in predsednik se upravičeno hvali z rekordnim številom potrjenih zveznih sodnikov.

Drugi izgovor za odstop od leta 2016 uvedenega presedana glede imenovanja vrhovnega sodnika v volilnem letu pa je, da je to Bidnova volja. Biden naj bi pred leti dejal, da se to lahko dela, če sta senatna večina in predsednik iz iste stranke. Opozarjajo tudi, da je Bader Ginsburgova leta 2016 dejala, da za potrjevanje vrhovnih sodnikov v volilnem letu ni ovir.

Biden v svojih odzivih opozarja, da je na kocki zdravstveno zavarovanje za Američane z zdravstvenimi težavami, kot so bolniki z rakom. Trump, ki si štiri leta prizadeva za odpravo Obamove zdravstvene reforme trdi, da bo za te ljudi poskrbel. A svojega predloga reforme še ni predstavil, čeprav trdi, da je že pripravljen.

Od Bader Ginsburgove, liberalne sodne ikone se bo v sredo in četrtek mogoče posloviti v avli vrhovnega sodišča ZDA, v petek pa jo bodo preselili v kongresno palačo. Zasebni pogreb bo prihodnji teden na pokopališču Arlington. Pred vrhovnim sodiščem je sicer že od petka zvečer množica ljudi, ki žalujejo za pokojno sodnico.