Avstrija ima glede arbitražne razsodbe “tipično avstrijsko nevtralno stališče”, je na novinarski konferenci dejal Van der Bellen in priznal, da mu veliko pomenijo dobri odnosi z obema državama, piše APA.
Avstrijski predsednik pa je Ljubljano in Zagreb vseeno pozval, naj sprejmeta arbitražno razsodbo kot odločilen korak in končno rešita spor med državama.
Pahor in Grabar-Kitarovićeva sta sicer danes ponovila stališči svojih držav do arbitražne razsodbe. Pahor je dejal, da ni vprašanje, ali se bo odločitev arbitražnega sodišča implementiralo ali ne, “ampak kdaj in kako”. Razsodba je po mednarodnem pravu zavezujoča za obe državi. Slovenija pa čaka “na majhen signal s hrvaške strani, da je pripravljena implementirati dogovor”, je dodal Pahor.
Hrvaška predsednica je vztrajala, da Hrvaška niti ne sprejema niti ne zavrača arbitražne razsodbe, saj so izstopil iz postopka, ko je bil po njihovi oceni kompromitiran. V okviru prisluškovalne afere je izpostavila tudi sodnika Gilberta Guillauma, ki je, kot je dejala, slovenski strani nedovoljeno predal informacije.
Hkrati je Grabar-Kitarovićeva skušala omiliti spor med državama. “Ne bi smeli dovoliti, da to vprašanje prevlada v našem odnosu,” je dejala. Pomembno je, da ostanejo razmere med državama “mirne”, je dodala.
Van der Bellen se je strinjal, da je treba “čustva držati nazaj” in dodal, da tovrstna tristranska srečanja nudijo dobro priložnost, da se razpravlja o takšnih vprašanjih.
Predsedniki so se sicer danes pogovarjali predvsem o prihodnosti Evrope in Zahodnem Balkanu, pri čemer so poudarili, da imajo glede tega podobna stališča. “Treba je držati odprto perspektivo, da bodo te države prej ali slej članice Evropske unije, je dejal avstrijski gostitelj. Po njegovem je to tudi v interesu držav Zahodnega Balkana. Z njim se je strinjal Pahor.
Grabar-Kitarovićeva pa je dodala, da se bo Hrvaška zavzela predvsem za članstvo Bosne in Hercegovine tako v EU kot tudi v zvezi Nato. Kot je pojasnila, je stabilnost BiH pomembna za celotno regijo.
Avstrijski in slovenski predsednik sta danes Hrvaški ponudila pomoč v boju s hudimi požari, ki ogrožajo Split, ter izrazila globoko sožalje z vsemi, ki so bili prizadeti v požaru. Hrvaška kolegica se jima je zahvalila za pomoč, zahvalila pa se je tudi hrvaškim gasilcem in vsem, ki se borijo proti ognjenim zubljem.
Grabar-Kitarovićeva se je po novinarski konferenci v avstrijskem Salzburgu odpravila proti Splitu, kjer si bo tudi sama ogledala razsežnost požarov, ki so jih medtem že spravili pod nadzor.
Predsedniki so na četrto tristransko srečanje v Salzburg prispeli v ponedeljek zvečer, ko jih je na večerji gostil deželni glavar Solnograške Wilfried Haslauer.
Prvo srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške je bilo leta 2014, ko so se na Dunaju sestali Pahor in tedanja predsednika Avstrije in Hrvaške, Heinz Fischer in Ivo Josipović. Leto dni kasneje je bil v Logarski dolini sestanek Pahorja in Fischerja ter sedanje hrvaške predsednice Grabar-Kitarović, ki je lani v Varaždinu gostila srečanje s Pahorjem in Fischerjem.
