Z žgočega platoja na ljubljanski železniški postaji se je odpeljala slovenska reprezentanca olimpijskim igram naproti. Atleti, plavalci, kajakaši in kanuisti na mirnih vodah, strelca, res pestra druščina, čeprav je manjkalo nekaj kolesarjev, naš zastavonoša, edini z že osvojeno kolajno, jadralec Vasilij Žbogar, judoisti na čelu s Tino Trstenjak, ki je že v Braziliji, a se je še pred igrami za kratek čas vrnila domov. Za dobro vzdušje je poskrbel Peter Kauzer, ki je s sedeža zrinil strojevodjo. “Nekaj sem se že naučil,” je pribil Hrastničan. In zahupal. “Joj, da ne bom zategnil ročne zavore,” se je spomnil in dvignil roke od komandne plošče. Ne bi mu zamerili, da le z zavoro potem ne bo vijugal na brazilskih brzicah. Bil je to izreden prevoz, olimpijci so bili razpoloženi za pogovore, vihrali od objektiva do objektiva, kot da jim gorijo tla pod nogami. Tako je že bilo vroče. Mnogim bo to prva olimpijska izkušnja, a pravijo, da je tekmovanje privilegij za vsakega športnika in zato ga jemljejo s ponosom. Namesto treningov in miru, ki bi ga marsikdo rad izkoristil pred brazilskim cirkusom, so si vzeli dan za sponzorje in promocijo slovenskega športa. Sara Isakovič se bo letos prvič preizkusila kot vodja nasmejanih navijačev, mlajše kolegice plavalke jo ocenjujejo kot primerno pozitivno in vedro osebo, ki je “pravi vzor vsem nam”, je dejala Tjaša Vozel. Vodja reprezentance Iztok Čop je priznal, da ga je žena opozorila, naj pazi, kje hodi, in naj se zadržuje čim dlje od komarjev. Na predavanjih pred skupnim srečanjem so tekmovalce spodbudili k obisku zdravnika in odvzemu krvi pred odhodom in po prihodu. Tolažijo se z brazilsko zimo, ker je takrat tam manj komarjev, zavarovali se bodo z razpršili in oblačili. “Mogoče je bolje za vse skupaj, da niti ne vemo, kakšne so lahko posledice okužbe z ziko,” je povedala Vozlova. Večina športnikov ne namenja prevelike pozornosti terorističnim grožnjam in pompu okoli mikrobioloških nevarnosti, zaupajo članom reprezentance, sploh pa so
