Varnostni svet naj bi se ponovno sestal danes okoli 18. ure po srednjeevropskem času, bombardiranje predmestja Damaska Vzhodne Gute, ki je v rokah upornikov proti režimu predsednika Bašarja Asada, pa se je nadaljevalo. Po poročanju opazovalcev tudi s pomočjo ruskih zračnih sil.

Kuvajtski veleposlanik Mansur al Otaiba, ki predseduje Varnostnemu svetu, je zagotovil, da so blizu dogovora, ki ga potem ni bilo. Nesoglasja naj bi se vrtela okoli časovnice premirja. Večina želi določiti začetke in konec, Rusija pa je za ohlapnejšo besedilo brez prisile.

Predlog resolucije Kuvajta in Švedske predvideva začetek premirja 72 ur po sprejetju resolucije in potem humanitarne evakuacije. Za ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzijo je 30-dnevno premirje nerealna ideja.

Rusija bi raje pozvala sprte strani, naj nehajo s spopadi, takoj ko bo to mogoče in naj si prizadevajo za humanitarno prekinitev ognja, ki bi trajala najmanj 30 dni. Švedski veleposlanik Olof Skoog je zagotovil, da si vsi, torej tudi Rusije, želijo premirja, ampak morajo nadaljevati delo na določenih opredelitvah v besedilu.

Sirska opozicija je v petek sporočila, da je med bombardiranjem čez dan v Vzhodni Guti umrlo najmanj 38 civilistov, kar pomeni od nedelje, ko so Asadove sile začele zadnjo ofenzivo, skupno 468 civilistov, med njimi 108 otrok.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta pisala ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj podpre resolucijo, neoviran humanitarni dostop je zahtevala tudi visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini. Ameriški predsednik Donald Trump pa je dejal, da je to, kar delajo Rusija, Iran in Sirija, prava sramota.

“Neverjetno je, da Rusija zavlačuje glasovanje o premirju za humanitarni dostop v Siriji. Koliko ljudi bo še moralo umreti, preden bo Varnostni svet glasoval. Dajmo že nocoj. Sirci ne morejo čakati,” je tvitnila veleposlanica ZDA v ZN Nikki Haley.