Tožilstvo zakoncema očita, da sta od leta 2013 dalje prek spleta objavljala oglase za varuško za svoje otroke v Ljubljani. Čeprav lahko pri nas na tak način zaposlujejo le pravne osebe, sta obljubljala od 350 do 500 evrov plače, nastanitev in prehrano. Na tak način naj bi v državo zvabila najmanj deset žensk iz Srbije, BiH in Hrvaške, navajajo današnji časniki.

Šlo je za revne ženske v stiski, doma brez možnosti zaposlitve, ki so iskale boljšo prihodnost. Ob prihodu v Ljubljano naj bi za precej nižje plačilo od obljubljenega ali pa celo brez njega delale vse dni v tednu, več kot 15 ur na dan. Kot navaja Dnevnik, naj bi opravljale različna gospodinjska dela. Fikreta Porić naj bi bila do njih groba, verbalno in fizično, ter jim omejevala gibanje. Neredko naj bi spale na tleh, ena celo na balkonu. Telefonirati niso smele oz. je obtožena telefonirala v njihovem imenu. Ena od njih naj bi postala tudi žrtev spolnega nasilja.

Nekatere so kasneje pobegnile, dve pa sta se izmuznili s pretvezo, da jima je mož doma hudo zbolel. Policiste so o dogajanju obvestili iz društva Ključ. Ko so se tam oglasili, so nekatere izkoristile položaj in odšle, vendar je nekaj časa trajalo, da so policisti ugotovili, za kaj dejansko gre, piše Dnevnik. Stekla je podrobnejša preiskava, ki je vključevala tudi prikrite preiskovalne ukrepe, na primer prisluškovanje in opazovanje, 20. aprila letos pa so Porićeva prijeli.

Zakonca sta zdaj v priporu. Sodna izvedenka, imenovana že v času sodne preiskave, je za obtoženo ugotovila, da ima težave psihične narave. A tudi, da je v času kaznivih dejanj vedela, kaj počne, in se imela pod nadzorom, torej je bila prištevna.

Zagovornik obtožene Žiga Klun je na predobravnavnem naroku predlagal še izvedenca “za romsko populacijo”, zakonca sta namreč pripadnika romske skupnosti. Kot navaja Dnevnik, bo obramba poskušala dokazati, da zakonca zaradi svojih kulturnih specifičnosti sploh nista vedela, da kršita zakon.

V Društvu Ključ so ob ponedeljkovem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozorili prav na premalo zaznano problematiko zlorabljanja tujcev za prisilno delo. To je po njihovih opozorilih “ena od oblik trgovanja z ljudmi, ki ni dovolj dobro prepoznana, predvsem v smislu kazenskega preganja storilcev”. Ti ljudje so žrtve predvsem ekonomskega nasilja, pogosto pa tudi psihičnega in celo fizičnega, so opozorili.