Po podatkih omenjene agencije grad pokriva nekaj več kot 2400 kvadratnih metrov, obdaja ga nekaj manj kot 5300 kvadratnih metrov zemljišča.

Grad je do svoje smrti leta 2015 s prijatelji in podporniki prenavljal profesor gledališke zgodovine Marko Marin, ki je po mnenju agencije iz nepovezanih ruševin obnovil grad do nekdanje podobe.

Po podatkih agencije gre sicer za kompaktno, vase zaprto osrednjo grajsko stavbo – palacij, ki “sodi med najmogočnejše tovrstne motive v predalpskem prostoru”. Grad zaznamujejo romanske, gotske, renesančne in baročne stilne značilnosti. Zelo dobro ohranjeni so avtentični poznogotski šilastoločni portali iz 15. stoletja in obnovljena velikopotezna zasnova arkadnih galerij iz sredine 17. stoletja, ki na dvoriščni strani obtekajo celotno stavbo, so dodali.

Grad so zgradili leta 1657 – čeprav obstaja več različic, kdaj je bil končan – obnovljen je bil leta 2007.

Visok in odprt grajski prostor ponuja prostor za različne dejavnosti. Osrednji romanski stolp se ponaša z notranjimi kamnitimi stenami in mogočnim stopniščem, v njem pa lahko novi lastnik uredi luksuzen hotel s prostornimi apartmaji, zajtrkovalnico, SPA prostori, veliko knjižnico in igralnico.

Kletni prostori so lahko namenjeni tehničnim prostorom ali vinski kleti. Gre sicer za grad z zgodovinsko vrednostjo, ki potrebuje le še nekaj obnove, zlasti pa odgovornega lastnika, ki bo znal ceniti in izkoristiti njegov potencial.

Začetki gradu Mirna sicer segajo na konec enajstega stoletja, kar ga uvršča med najstarejše listinsko izpričane gradove v Sloveniji. Stoji na območju, ki je leta 1016 z darovnico cesarja Henrika II. pripadlo Viljemu II., sinu grofice sv. Eme Krške, so še zapisali v agenciji RE/MAX.

Mirnski grad viri prvič omenjajo leta 1250, samo vaško naselje pa leta 1180. Mirnsko župnijo so ustanovili leta 1862, Občino Mirna pa leta 2011.