Igor Napast Igor Napast Igor NapastKako pomembno je, s kom igraš? To je zelo pomembno, uspeh ansambla je 80 odstotkov odvisen od tega, kdo je skupaj, vsaj ko gre za dolgoročno sodelovanje. Tako je tudi pri vsakem drugem poslu. Tako soglasja kot nesoglasja se najbolj izrazito kažejo na turneji. Če ni prave harmonije in kemije, je težje. In to ne velja samo za oder. Mesec dni z nekom je lahko kratek ali zelo dolg. Saj ni treba, da smo enakega karakterja, biti pa morajo skupni pogledi, skupna odgovornost, potem funkcionira. Pravite, da imate podobno glasbeno vizijo? Vaš trio. Vasko Atanasovski Trio. Pri tem, kar je najbolj bistveno, kar kdo želi izpovedati, kar mu je največja resnica v glasbi, se dobro prekrivamo. Kaj je ta resnica? Resnica je iskrena in intimna, predana vesolju. Ko ustvarjamo komad, vemo, kam želimo. Če ne bi bili iz istega testa, bi vsak šel drugam, mi pa gremo po isti poti. Zato lahko delamo skupaj. Tako se zdravimo Rock, jazz, etno, celo renesančno glasbo igrate. Kaj in kje še sploh iskati, da bo vznemirljivo? Zmeraj me je najbolj vznemirjalo ustvarjanje avtorske glasbe. So bila obdobja, ko sem igral z veliko različnimi zasedbami tudi 180 koncertov letno, in to je bila super izkušnja, ki bi jo moral imeti vsak glasbenik, da bi dobil kilometrino, verziranost, hitrost, da si sposoben preklapljati iz enega v drug slog. Glavno vodilo pa je zmeraj bila lastna glasba. Čeprav se žanrsko ne predalčkam več, sem po svojih štirinajstih albumih zdaj vendarle poudaril vsem skupno noto, in to je melos Balkana. Četudi Slovenija morda ni pravi Balkan, je to glasba mojega okolja in hkrati moja avtohtona, osebna izpoved. Tako sem novi album, ki ga konec marca izdajamo pri mariborski Založbi Pivec, zaokrožil pod Balkan music in mu nadel naslov Melem, kar pomeni zdravilo. Pogovarjamo se o Balkanu, ki je imel ali še ima duha, dušo, humor, filme, izjemno glasbo in tudi glasbenike. Zaradi zgodovine, kakršna je bila, je tod bilo veliko vplivov, tudi orientalskih,