Če so na Bistriškem kmetje včasih sejali žita na več kot 500 hektarjih, jih danes samo še na borih 70 hektarjih, pa tudi ta številka se iz leta v leto manjša. Na Bistriškem pa ne opuščajo zgolj setve žit, pač pa se od osamosvojitve dalje vztrajno krčijo in zaraščajo tudi ostale obdelovalne površine. Razlogov je več, od kmetijske politike do ekonomske računice kmetij, ki se ne izide. Eden izmed poglavitnih razlogov pa je tudi ogrožena vrsta ptiča kosca, zaradi katerega najboljših bistriških kmetijskih površin ni dovoljeno orati.