V Varšavi so se protestniki zbrali pred nekdanjim sedežem komunistične Poljske združene delavske stranke in se podali do prostorov vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS).

“Danes, tako kot pred 35 leti, nas vlada napada in nam krati svoboščine,” je opozoril vodja prodemokratičnega gibanja KOD Mateusz Kijovwski. “Danes moramo vsi držati skupaj. Solidarnost nas združuje, tako kot nas je v preteklosti,” je poudaril.

Po poročanju poljskih medijev so sicer demonstracije v torek pripravili v več kot 80 krajih po državi. Demonstranti so se poklonili žrtvam zatiranja politične opozicije po uvedbi izrednih razmer leta 1981.

Stranka PiS je medtem pripravila svojo komemoracijo, ki je pritegnila več tisoč ljudi. Vodja stranke Jaroslaw Kaczynski je kritiziral opozicijo, ki “skuša primerjati sedanjo vlado z oblastmi iz tistega obdobja in vrnitev reda na Poljskem z izrednimi razmerami”.

Poljska je po njegovih besedah danes “evropska država z največ svoboščinami”.

Opozicija je kritična do številnih ustavnih in drugih sprememb, ki jih je od prihoda na oblast leta 2015 sprejela populistična poljska vlada in ki omejujejo pristojnosti ustavnega sodišča, svobodo medijev, svobodo zbiranja in druge svoboščine.

Izredne razmere na Poljskem je 13. decembra 1981 uvedel general Wojciech Jaruzelski, trajale pa so do julija 1983. V tem času je avtoritarna komunistična vlada omejila normalno življenje, saj je želela zatreti politično opozicijo, med glavnimi je bil prvi nekomunistični sindikat Solidarnost, ki se je med drugim zavzemal za bolj demokratično ureditev države.

V slabih dveh letih so zaprli več tisoč opozicijskih aktivistov, več deset so jih tudi ubili. Kljub ukinitvi izrednih razmer leta 1983 je veliko političnih zapornikov prišlo na prostost šele po splošni pomilostitvi leta 1986.

Vlada je sicer v torek sporočila, da je začela postopek za odvzem vojaškega čina Jaruzelskemu. Čin nameravajo odvzeti tudi takratnemu obrambnemu ministru generalu Czeslawu Kiszczaku.