S sloganom letošnjega dneva varne rabe interneta, osrednjega dogodka evropske mreže centrov za varnejši internet Insafe, odločevalce in druge deležnike pozivajo, naj združijo moči pri ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse, še posebej pa za otroke in mlade.
Dan varne rabe interneta je Insafe prvič obeležila leta 2004, odtlej pa je prerasel evropske meje in ga sedaj obeležujejo že v okoli 140 državah po svetu.
Od leta 2005 v mreži sodeluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si. Letos so na Safe.si, ki deluje v okviru ljubljanske fakultete za družbene vede, pripravili vrsto aktivnosti, h katerim so povabili šole po celi Sloveniji.
Dogodki in aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta
Kot so zapisali pri Safe.si, se razumevanje varne rabe interneta začne “tisti trenutek, ko starši otroku izročijo v uporabo katero od naprav z dostopom do interneta”. A kot ugotavljajo, številni starši ne vedo, kako otroke naučiti varne rabe interneta, zato bodo v torek pripravili spletni pogovor s psihologom in sociologom Albertom Mrgoletom ter izvajalcem delavnic Safe.si Benjaminom Lesjakom.
Ob tem so šole in druge izobraževalne organizacije povabili, da v februarju pripravijo dogodke na temo varne in odgovorne rabe interneta. Doslej se je za izvajanje aktivnosti prijavilo 165 učiteljev in drugih strokovnih delavcev iz 141 osnovnih in srednjih šol ter drugih izobraževalnih zavodov.
V sklopu meseca varne rabe interneta so pripravili tudi spletno aplikacijo Lepa misel, s katero želijo najstnike spodbuditi k razmisleku o tem, kako ustvarjati prijaznejši internet za vse.
Na Arnesu pa so pripravili nov spletni tečaj varne uporabe interneta, ki ga bodo v torek v uporabo predali učiteljem. Tečaj je namenjen učencem od četrtega do devetega razreda osnovne šole, pri čemer velik poudarek namenja vsebinam, “ki so za otroke pomembne ob spoznavanju novih medijev, od prepoznavanja prevar in preverjanja resničnosti objavljenega do spletnega nasilja in prekomerne rabe novih tehnologij”.
Medvrstniško spletno nasilje v Sloveniji
Kot so še poudarili na Safe.si, postaja medvrstniško nasilje na spletu vse pogostejši pojav, kar potrjuje tudi raziskava fakultete za družbene vede v sklopu projekta Odklikni.
Rezultati raziskave, ki je potekala spomladi lani, kažejo, da je v Sloveniji v preteklem šolskem letu vsaj eno obliko nadlegovanja doživelo 56 odstotkov učenk in 50 odstotkov učencev med sedmim in devetim razredom osnovne šole ter 65 odstotkov dijakinj in 55 odstotkov dijakov.
V anketi, v kateri je sodelovalo 2991 osnovnošolk in osnovnošolcev ter 2173 dijakinj in dijakov, so kot oblike nadlegovanja opredelili komunikacijo preko mobilnih telefonov, interneta ali drugih oblik informacijsko komunikacijske tehnologije, ki vključujejo žalitve, zasmehovanje, nadlegovanje, grožnje ali ustrahovanja.
Izsledki raziskave med drugim kažejo še, da so fantje pogosteje nadlegovalci tako nad fanti kot nad dekleti, da manj resno jemljejo posledice takšnega nadlegovanja ter da dekleta pogosteje doživljajo vrste nadlegovanj, ki so usmerjene na njihovo osebnost ali videz oziroma pomenijo vdor v zasebnost, in pogosteje kot fantje prejemajo sporočila, zaradi katerih jih je strah.
Kot so ob dnevu varne rabe interneta še opozorili pri Safe.si, je treba do spletnega nasilja zavzeti ničelno toleranco, pri čemer imajo odločilno vlogo poleg učiteljev tudi starši, ki lahko “k izboljšanju pripomorejo z vzgojo, pogovorom o teh temah in nenazadnje tudi s prevzemanjem odgovornosti, če njihov otrok izvaja nasilje nad vrstniki”.
Uporaba interneta v Sloveniji
V Sloveniji internet redno uporablja 80 odstotkov oseb, starih med 16 in 74 let, pri čemer za dostop najpogosteje uporabljajo pametne telefone (85 odstotkov). Pametnim telefonom za dostop do interneta sledi uporaba prenosnih računalnikov (63 odstotkov), namiznih računalnikov (48 odstotkov) in tabličnih računalnikov (25 odstotkov), kažejo podatki statističnega urada.
Kot so še sporočili s statističnega urada, je 57 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov uporabljalo prednaložen varnostni program, 10 odstotkov pa je uporabljalo varnostne programe, ki so jih namestili sami. 16 odstotkov ni uporabljalo nobenega varnostnega programa, 20 odstotkov pa jih ni vedelo, ali je na njihov pametni telefon naložen varnostni program.
