Znanstveniki z Univerze v Kielu v poročilu Proteini iz morja – kako morsko ribištvo vpliva na globalno varnost preskrbe s hrano do leta 2050 analizirajo, koliko rib lahko na trajnosten način ulovimo iz naših morij do leta 2050. Analiza je pokazala, da se bo veliko ljudi, ki živijo v revščini, raje odločilo za izvoz rib kot za njihovo konzumacijo, pri čemer pa ne bodo mogli najti alternativnih virov beljakovin.

Dobra novica je, da bodo lahko morja in oceani naslednjih nekaj desetletij, če mednarodna skupnost naredi pomembne izboljšave pri upravljanju ribištva in ohranjanju morskih habitatov, še naprej zagotavljali dovolj rib, poudarja strokovnjak za ribištvo v WWF Adria Danijel Kanski. Slaba novica pa je, da v vsakem predvidenem scenariju ribe verjetno ne bodo končale na krožnikih ljudi, ki jih potrebujejo za preživetje. “Poraba rib na svetovnem severu ima vse večji vpliv na življenjske razmere ljudi v državah v razvoju, ki so v veliki meri odvisni od rib,” je pojasnil.

Države v razvoju že igrajo pomembno vlogo pri oskrbi svetovnega trga s proizvodi iz ribištva. Približno 61 odstotkov uvoza teh izdelkov prihaja iz držav svetovnega juga – ob tem, da je odvisnost od morskih rib kot bistvenega vira hrane in beljakovin v teh državah veliko večja kot v razvitih evropskih državah.

Znanstveniki napovedujejo, da se lahko naraščajoče svetovno povpraševanje po ribiških proizvodih zadovolji le, če bo prišlo do bistvenega izboljšanja upravljanja svetovnega ribištva.

“Predpogoj za trajnostno povečanje količine ulova je celovit pogled na morski ekosistem, pa tudi izboljšanje učinkovitosti in krepitev državnih teles za ribištvo, katerih cilj je ohranitev zdravih staležev rib. Svetovno prebivalstvo narašča in skladno s tem tudi povpraševanje po ribah,” je povedal Kanski.

Če se zgodi, da bo na voljo manj rib, bo to katastrofa za več kot 800 milijonov ljudi, ki so odvisni od rib kot ključnega vira hrane in prihodka, je dodal.

Glede na to, da je cilj Združenih narodov odprava svetovne lakote do leta 2030, WWF nosilce odločanja poziva, naj v svoje prioritete vključijo izboljšanje upravljanja ribištva kot ključnega dela akcijskega načrta za zagotovitev morskih virov tudi prihodnjim generacijam.

“Na mnogih ravneh EU si zelo prizadevajo za izboljšanje ribištva in okrepitev boja proti nezakonitemu ribolovu. Pozivamo evropske voditelje, da ostanejo na tej poti in okrepijo svoja prizadevanja. WWF poziva tudi slovenske potrošnike, da naj izberejo trajnostne proizvode iz ribištva, ki so v skladu s priporočili WWF,” je pozval Kanski.